Žolčnik – Hruškast organ, ki lahko povzroči nič kaj sladke tegobe
Žolčnik je organ, ki ga anatomsko umeščamo pod desni rebrni lok in je skrit pod jetri. Njegova oblika spominja na manjšo hruško. Prištevamo ga med tako imenovane votle organe.
Žolč se tvori v jetrih in se potem prek žolčnih izvodil shranjuje v žolčnik in od tam teče naprej v dvanajstnik in tanko črevo. Žolč je rumenkasta tekočina, sestavljena iz številnih sestavin, večinoma pa iz vode, maščob, holesterola, bilirubina (ki nastaja ob razpadu rdečih krvničk), žolčnih soli in beljakovin. Žolč ima več funkcij, pomemben je pri presnovi hrane, ki jo zaužijemo, predvsem pri presnovi maščob, nevtralizira delovanje želodčnega soka, tako da ta, ko prehaja v tanko črevo, ni kisel in zato ne poškoduje črevesne sluznice.
Sodeluje še pri uničevanju bakterij in virusov ter s tem vpliva na ohranjanje stalne črevesne flore, potreben pa je tudi za absorpcijo vitaminov, aminokislin in maščobnih kislin, ki v vodi niso topne. Ko hrano zaužijemo, se sproščajo določeni hormoni, ki delujejo kot stimulans in povzročijo krčenje žolčnika, iz katerega se potem še dodatno izloča žolč v črevo. V žolč se izločajo tudi razgradni produkti zdravil in odpadne snovi, ki jih predelajo jetra.
Žolčnik in jetra povezuje skupni žolčevod, ki je kot nekakšna cevka med njima in med tankim črevesom. Po mastnem obroku se žolčnik krči in začne izločati žolč, ki lajša prebavo maščob v nadaljnjem poteku prebave po črevesju. Jetra, žolčnik in trebušna slinavka skupaj sestavljajo »žolčni sistem« (biliarni sistem).
Bolezni žolčnika
Žolčni kamni
Najpogostejša težava so žolčni kamni, ki po nekaterih podatkih pestijo okoli 10 odstotkov odraslih. Odkrijemo jih naključno ob preventivnem ultrazvočnem pregledu. Kadar se pojavijo v žolčniku, stanje imenujemo holecistolitiaza, kadar pa pride do pojava žolčnih kamnov v žolčevodih, pojav imenujemo holedoholitiaza. Večinoma ljudem ne povzročajo težav (asimptomatski bolniki), 20 odstotkov pa jih ima težave. Žolčni kamni so lahko različno sestavljeni, najpogostejši so holesterolni, druga skupina so rjavi ali črni pigmentni žolčni kamni in je njihov glavni gradnik bilirubin, lahko pa so kamni tudi mešani. Žolčni kamni so lahko različnih velikosti, nekateri so zelo drobni in jim rečemo žolčni pesek. Žolčni kamni se pogosteje pojavljajo pri ženskah kot moških. Na nastanek vplivajo predvsem dednost, prehrana, starost in debelost. Če hrana vsebuje veliko maščob, jetra proizvajajo več holesterola, ki ga žolč ne more obvladati, zato se začne odvečni holesterol strjevati v kristale žolčne kamne.
Najpogostejše težave, povezane z žolčnimi kamni, so žolčne kolike, napadi bolečin pod desnim rebrnim lokom, ki lahko trajajo kratek čas ali tudi nekaj ur. Običajno po tem času popustijo. Fiziološko se te bolečine pojavijo zato, ker kamen zapre izvodilo žolčnika in ob krčenju žolčnika žolč ne more odtekati, kar občutimo kot bolečino. Bolečina se običajno pojavi v desnem zgornjem predelu trebuha, lahko tudi v »žlički« in se širi proti hrbtu v desno lopatico. Čeprav se imenuje kolika, je bolečina običajno stalna, traja lahko eno uro ali več in nato postopoma izzveni. Bolečino lahko spremlja slabost ali bruhanje. Bolnikom se pogosto spahuje grenkoba. Ob globokem vdihu se bolečina okrepi. Bolnik se bo težko premikal (v določenem položaju ga bo zelo bolelo).
Bolečina nastane ob krčenju žolčnika, hkrati pa je žolčno izvodilo iz žolčnika zaprto s kamnom. Pogosto je sprožilni dejavnik obrok mastne hrane. Gledano anatomsko in fiziološko lahko tak »ujet« žolč povzroči vnetje žolčnika oziroma žolčnih izvodil (tudi tistega iz trebušne slinavke). Jakost težav je odvisna od trajanja zapore. Redko, zelo redko, povzročijo žolčni kamni nastanek raka na žolčniku. Opozorilni znaki, da je težava resna, so: zvečana telesna temperatura, rumeno obarvanje sluznic in neprestana bolečina v trebuhu.
Bolezenski znaki pri žolčnih kamnih lahko »posnemajo« srčni napad, vnetje slepiča, želodčno razjedo, vnetje trebušne slinavke, zato je potrebna hitra in natančna diagnostika, da ne spregledamo resnejše, življenje ogrožujoče bolezni.
Polipi žolčnika
Polipi žolčnika so izrastki, ki rastejo v svetlino žolčnika. Največkrat so sestavljeni iz skupkov holesterola, ki so manjši in jih je več – kot benigni tumorji. Diagnostika ni zanesljiva in jih odkrijemo največkrat šele pri operaciji. Ko so majhni, jih težko ločimo od žolčnih kamnov. Če so polipi veliki centimeter ali več, je zaradi večje verjetnosti razvoja raka žolčnika potrebna njegova odstranitev. Ta je potrebna tudi, če je poleg polipa v žolčniku prisoten kamen.
Akutni holecistitis
Gre za vnetje stene žolčnika, ki po navadi nastane zaradi žolčnega kamna v žolčevodu. Žolčni kamen povzroči napad nenadne in izjemno hude bolečine. Kar 95 odstotkov ljudi, ki trpijo za akutnim holecistitisom, ima tudi žolčne kamne. Akutno vnetje žolčnika brez žolčnih kamnov pa je zelo resno bolezensko stanje, ki lahko privede do gangrene ali perforacije žolčnika. Rado se pojavi po poškodbah, operacijah, sepsi ter zelo težkih boleznih. Kaže se z izjemno hudo bolečino v zgornjem predelu trebuha. Potreben je operativni poseg, s katerim oboleli žolčnik odstranijo.
Kronični holecistitis
Kronični holecistitis je dolgotrajno vnetje žolčnika, za katero so značilni ponavljajoči se napadi hude in ostre bolečine v trebuhu. Za to stanje se predvideva, da je posledica ponavljajočih se okvar in zaporednih zdravljenj po preteklih napadih akutnega vnetja, pogosto zaradi žolčnih kamnov.
Rak žolčnika
Rak žolčnika je razmeroma redka bolezen. Večinoma se začne v glavi trebušne slinavke, skozi katero teče skupni žolčevod. Bolezen se razvije pri bolnikih, ki imajo velike žolčne kamne ali večje polipe žolčnika ali tako imenovani porcelanasti žolčnik. Ženske zbolevajo pogosteje kot moški, najpogosteje zbolevajo ljudje nad 70 leti. Dokler se rak ne razširi skozi steno žolčnika, ne povzroča nobenih težav. Nato pa se pojavijo neznačilni simptomi: bolečine v zgornjem delu trebuha, bruhanje, slabost, hujšanje, koža bolnikov lahko porumeni. Rak žolčnika ima zelo slabo prognozo in je ozdravljiv le v začetni fazi bolezni. Operacija je po navadi najbolj neposreden način odkrivanja vrste tumorja ter pridobivanja informacije, ali ga je mogoče odstraniti. Če operacija ni možna, zdravnik uvede cevko za premostitev zožitve skozi upogljiv endoskop, s čimer omogoči žolču in morebitnemu gnoju odtekanje v črevo.
Kako do diagnoze
Vedno najprej prisluhnemo opisu težav bolnika, nato opravimo klinični pregled in krvne preiskave, ki jih uporabljamo za dokazovanje okužbe, morebitnega vnetja trebušne slinavke, zlatenice ali zapore/obstrukcije. Najobčutljivejša in najbolj specifična metoda je še vedno ultrazvočna preiskava. ERCP (endoskopska retrogradna holangiopankreatografija) se uporablja za lokalizacijo in tudi odstranitev žolčnih kamnov v žolčnih izvodilih. To je endoskopska preiskava, podobna gastroskopiji.
Nadaljnje zdravljenje je nato kirurško in nekirurško. Med kirurškim zdravljenjem se največkrat izvede laparoskopsko odstranitev žolčnika.
Zdravljenje
Večina ljudi zboli za »tihimi« žolčnimi kamni, ki ne povzročajo težav in po navadi neopazno izginejo, zato zdravljenje ni potrebno. Pri tistih, ki čutijo blage bolečine, je pomoč odvisna predvsem od njih samih. Zmanjšati je treba uživanje mastne hrane, ki prepreči in zmanjša število bolečinskih napadov. Dobrodošel je obisk lekarne: na voljo je veliko različnih pripravkov, ki so na voljo brez recepta (zeliščne kapljice, čaji, kapsule). Pripravki vsebujejo zelišča, predvsem regrat, pegasti badelj in artičoko, ki pospešujejo delovanje jeter.
Prav tako so priporočljivi pripravki triterpenskih olj, ki so na voljo v lekarnah brez recepta.
Pripravki pomagajo omiliti krče žolčnih izvodil, ublažijo bolečine, preprečujejo nastanek žolčnih kamnov in nekateri pomagajo pri raztapljanju že nastalih žolčnih kamnov. Bolnikom, ki imajo hujše zdravstvene težave z žolčem in žolčnimi kamni, so na voljo zdravila, ki se jih dobi v lekarni na zdravniški recept. Velikokrat pa je kirurško zdravljenje neizogibno.
Večino operativnih posegov danes opravimo laparoskopsko – kirurg operira skozi majhna vstopna mesta na trebušni steni s pomočjo kamere, ki sliko prenaša na zaslon. Okrevanje je tako precej hitrejše in bolnik običajno zapusti bolnišnico že drugi dan po operaciji. V določenih primerih pa je še vedno treba izvesti klasično operacijo.
Če žolčni kamni ali polipi ne povzročajo nobenih težav, operacija ni potrebna. Operacija je zagotovo potrebna pri bolnikih, pri katerih se ugotovi »porcelanasti žolčnik«, to so kamni, večji od treh centimetrov, in v primeru, ko je poleg kamna v žolčniku prisoten tudi polip žolčnika. Poleg tega operativni poseg potrebuje pacient s pogostimi napadi bolečin, vnetjem žolčnika ali trebušne slinavke ter če so polipi večji od enega centimetra (v tem primeru povečujejo tveganje za razvoj rakave bolezni).
Pri vnetju žolčnika ali žolčnih izvodil pri zdravljenju uporabljamo tudi antibiotike, včasih se vnetje lahko pozdravi že samo z njimi.
Pri boleznih žolčnika svetujejo tako imenovano žolčno dieto, ki vsebuje karseda malo mastne hrane, saj je prav ta pogost sprožilni dejavnik za pojav žolčnih kolik. Dieta je pri nekaterih uspešna, pri drugih ne.
Življenje brez žolčnika
Življenje brez žolčnika ne more biti nikoli enako kot življenje z zdravim in delujočim žolčnikom. Njegova odstranitev lahko povzroči primanjkljaj kakovostnih beljakovin, ki jih telo nujno potrebuje za različne telesne procese. Motnjo v delovanju prepoznamo po mastnem blatu oziroma mastnih madežih na vodi ob iztrebljanju. Če žolčnika ni, žolč kaplja iz žolčnih vodov kot voda iz ves čas odprte pipe. To pomeni, da se izliva v dvanajstnik tudi takrat, ko ga ne potrebujete. Ker telo nima zaloge žolča, težje prebavlja mastno hrano – oreščke, meso, polnomastne mlečne izdelke, jajca, peciva in ocvrte jedi. V pomoč so vam lahko začimbe, ki olajšajo prebavljanje maščob, kot so česen, čemaž, bazilika, žajbelj, majaron in muškatni orešček. Bolnikom svetujemo, da prvi mesec po operaciji uživajo žolčno dieto, kasneje pa se telo prilagodi na spremenjeno kroženje žolča in žolčnih kislin. Kasneje bolniki živijo brez večjih težav, tudi jedo večinoma lahko običajno hrano. V jetrih namreč pride do zmanjšanega izločanja žolča, saj ni več rezervoarja, kjer bi se odvečni žolč shranjeval.
Žolčna dieta
Prepovedana živila: zelo mastno meso, ribe, perutnina, gos, puran, raca, jetra, slanina, ledvice, konzervirano meso; kvašeno testo, žganci, svaljki; rumenjak, polnomastno mleko, smetana; jedi z veliko olja, masti, margarine, masla, majoneze, ocvrte jedi; vsa peciva in torte z veliko maščobe in jajc; suho sadje, orehi, lešniki, mandlji; vse ostre začimbe.
Priporočena živila in pijače: kruh, žitni izdelki, riž, krompir, testenine brez jajc; razne vrste pustega mesa, maščobe le do dopustne količine; posneto mleko; zelenjava (kuhana in surova, sveža in mlada), stročnice v majhnih količinah, dobro kuhane in pretlačene; sladkor, med, marmelada, pecivo z malo maščobe (pudingi, sadne torte, keksi …); sadje in kompoti.
Zaključek
Žolč ima številne pomembne funkcije v telesu.
Če žolčni kamni ali polipi ne povzročajo težav, operacija ni potrebna. Po odstranitvi žolčnika se telo prilagodi na spremenjeno kroženje žolča in žolčnih kislin. Če se bolečina v trebuhu ne umiri ter se hkrati pojavita vročina in bruhanje, morate obiskati zdravnika.
dr. Aleksandra Visnovič Poredoš, dr. med., specialistka družinske medicine
