Zaščitimo se proti gripi, covidu in pljučnici
Letos se je cepljenje proti gripi začelo 17. oktobra. Priporoča se tudi cepljenje proti covidu in pnevmokoknim okužbam, ki še posebno ogrožajo predvsem starejše in nekatere kronične bolnike.
Influenca ali gripa je izjemno nalezljiva respiratorna bolezen, ki jo povzročajo virusi influence A ali B. Najpogosteje se pojavi pozimi, vrhunec sezone je običajno januarja in februarja. Po ocenah NIJZ (Nacionalnega inštituta za javno zdravje) gripa vsako leto prizadene okoli 10 odstotkov prebivalstva. Simptomi se pojavijo nenadoma in so izraziti. Značilni so visoka vročina, hujše bolečine v mišicah in sklepih, bolečina okoli oči, izrazita utrujenost, glavobol, suh kašelj, bolečine pri požiranju in izcedek iz nosu, izguba apetita, izčrpanost. Odrasli z gripo običajno ne bruhajo in nimajo driske, pri otrocih pa se lahko pojavi oboje. Zdravljenje je simptomatsko, torej počitek, uživanje zadostnih količin tekočine ter izogibanje stiku z drugimi. Pri hujši obliki bolezni oziroma pridruženih kroničnih boleznih se bolnikom lahko predpiše protivirusno zdravilo, ki pa ga je treba začeti jemati znotraj 48 ur po začetku simptomov in skrajša sam potek bolezni. Simptomi, ki kažejo na hujši potek bolezni, so težave z dihanjem, kratka sapa, bolečine v prsih ali trebuhu, nenadna vrtoglavica, zmedenost, bruhanje. V tem primeru je nujen takojšen pregled pri zdravniku.
Cepljenje proti gripi je priporočljivo za vsakogar, še posebno pa za starejše od 65 let, bolnike s kroničnimi boleznimi srca, pljuč in ledvic, diabetike, svojce kroničnih bolnikov, osebe z oslabljenim imunskim sistemom, nosečnice, zdravstvene delavce ter otroke, stare od 6 mesecev do 2 let, in njihove družinske člane. Cepljenje je potrebno vsako leto, zaščita se vzpostavi približno 2 tedna po cepljenju. Tako kot v lanski sezoni je cepljenje proti gripi tudi letos brezplačno za vse z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem. Cepite se lahko pri izbranem zdravniku in v ambulantah na območnih enotah NIJZ po vsej Sloveniji. Cepljenje proti covidu nas ne zaščiti pred gripo – in obratno, cepljenje proti gripi nas ne zaščiti pred covidom, saj gre za cepljenji proti različnim virusom. Cepljenje proti gripi in cepljenje proti covidu se lahko opravi sočasno ali s kakršnim koli presledkom. S cepivom proti gripi pa se ne smejo cepiti tisti, ki so preobčutljivi za zdravilne učinkovine, za katero od sestavin tega cepiva ali za sestavine, ki so v cepivu prisotne v sledovih, denimo jajca. Odrasli in otroci s povišano telesno temperaturo ali akutno boleznijo naj s cepljenjem počakajo do popolnega okrevanja.
Cepljenje odraslih proti pnevmokoknim okužbam
Pri starejših in kroničnih bolnikih je hkrati s cepljenjem proti gripi priporočljivo opraviti še cepljenje proti pnevmokoknim okužbam. Pnevmokok (Streptococcus pneumoniae) je najpogostejši povzročitelj pljučnice domačega okolja, za katero zbolijo predvsem starejši. Bakterija je pri večini prisotna v ustno-žrelnem prostoru in v ugodnih razmerah vstopi v pljuča, kar lahko privede do nastanka pnevmokokne pljučnice. Zanjo so značilni nenaden začetek, splošno slabo počutje, povišana telesna temperatura, mrzlica, gnojno izkašljevanje in povišani kazalniki vnetja v periferni krvi. Potrebni so jemanje antibiotika, zdravil za nižanje povišane telesne temperature, ustrezna hidracija in počitek. Povprečno trajanje hospitalizacije pri pnevmokokni pljučnici je 10 dni, okrevanje lahko traja več tednov ali celo mesecev, za petino obolelih pa je bolezen usodna. Pnevmokok lahko povzroči tudi vnetje obnosnih votlin, vnetje srednjega ušesa, vnetje možganskih ovojnic in okužbo krvi (bakteriemijo). V zadnjem času je vse več pnevmokokov odpornih proti antibiotikom, zato je zdravljenje oteženo. Zato je še posebno pomembno preprečevanje okužb, predvsem s cepljenjem.
Cepljenje je najbolj primerno za sladkorne bolnike, starejše od 65. let, onkološke in hematološke bolnike, bolnike s kroničnimi pljučnimi boleznimi (astma, KOPB …), dializne bolnike, bolnike z oslabljenim imunskim sistemom (po presaditvi kostnega mozga, organov, na imunosupresivni terapiji) ter kadilce in alkoholike. Na voljo sta dve vrsti cepiva proti pnevmokoku, in sicer konjugirano in polisaharidno, obe sta mrtvi. Cepiti se ne smejo osebe, alergične na katero koli sestavino cepiva, oziroma tiste, ki so imele hudo alergično reakcijo po predhodnem odmerku istega cepiva. Osebe z blagim prehladom so lahko cepljene, pri zmerno ali resno bolnih z vročino pa se cepljenje do okrevanja začasno odloži. Cepljenje za določene skupine se financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Revakcinacija (ponovno cepljenje) je priporočljiva enkrat po 5 letih ali več za osebe z oslabelim imunskim sistemom in enkrat za osebe, stare ≥ 65 let, če je od cepljenja minilo najmanj 5 let in je bila starost osebe ob zadnjem odmerku manj kot 65 let (tudi pri ljudeh z oslabljeno imunostjo).
Cepljenje proti covidu
V Sloveniji je trenutno dostopnih več različnih cepiv proti covidu-19. Cilj cepljenja je predvsem zmanjšati število smrti in število hospitalizacij zaradi covida, preprečevanje težkega poteka covida in razbremenjevanje zdravstvenega sistema. Po cepljenju se vzpostavi zaščita, ki nas varuje pred okužbo z virusom sars-cov-2. Vendar zaščita po cepljenju in tudi po preboleli bolezni ni 100-odstotna, poleg tega zaščita po cepljenju s časom upada. Zato se lahko zgodi, da tudi posamezne cepljene osebe zbolijo, vendar je potek bolezni pri njih običajno blažji, kot če ne bi bile cepljene. Cepljenje je odsvetovano v primeru znane alergije na sestavine cepiva. V primeru bolezni z zvišano telesno temperaturo se cepljenje prestavi. Za ostale osebe z znano alergijo na druge alergene ni ovire za cepljenje proti covidu. Pacienti z idiopatsko anafilaksijo ali z anafilaksijo po drugih cepljenih v preteklosti se cepijo v bolnišnici, in sicer na kliniki Golnik. Na cepljenje jih napoti osebni zdravnik, ki jim v ta namen izda napotnico.
Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine
