Zaprtje – V vsakem primeru je vsaj zelo zoprno
Naš življenjski slog in naše duševno stanje pomembno vplivata na izbiro hrane, količino in pogostost hranjenja. Zato ni presenečenje, če enako velja za odvajanje. Prehrana, starost, način življenja, bolezni in celo zdravila določajo, kako pogosto in uspešno se bomo lahko olajšali na stranišču.
O zaprtju govorimo, kadar je odvajanje blata oteženo in manj pogosto kot običajno. Ob tem je blato trše, odvajanje pa spremljajo napenjanje in krči v trebuhu, plini in občutek nepopolne izpraznitve. Težave z zaprtjem ima kar polovica starejših. Pogosteje se s problemom soočajo ženske in slabše- oziroma nepokretni. Težava je lahko akutna, kronična (traja več kot 12 tednov) ali ponavljajoča se.
Zakaj pride do zaprtja?
Najpogosteje imamo opraviti s funkcionalnim zaprtjem. Vzrok zanj ni organska bolezen ali poškodba, temveč življenjski slog. Prehrana, nasičena s kalorijami ter revna z vlakninami, vodi v težave z odvajanjem. Pogosto stanje poslabša še premalo zaužitih tekočin, sedeč način življenja, nezadostna telesna aktivnost, debelost ter neredni obroki. Prav tako zmotijo normalen ritem odvajanja blata stres in poživila (kava, pravi čaj, nikotin …).
Sekundarno zaprtje je posledica številnih organskih in sistemskih bolezni. K tem prištevamo bolezni anorektalnega področja, mehanske zapore (kolorektalni karcinom,
zarastline in zožitve po operativnih posegih), nevrološke bolezni (multipla skleroza, parkisonova bolezen, stanje po možganski kapi), hormonske endokrinološke bolezni (sladkorna bolezen, bolezni ščitnice), metabolne motnje (hiperkalcemija, pomanjkanje kalija), depresijo, anksioznost in nekatera stanja, kot so dehidracija, nosečnost, visoka starost in nepokretnost. Zaprtje je lahko tudi posledica zlorabe odvajal ali stranski učinek nekaterih zdravil (opioidna protibolečinska zdravila, antihistaminiki, diuretiki, železo, kalcij, antacidi, nekateri antidepresivi, anitiparkinsoniki …).
Mehanizem odvajanja blata, ki vodi v zaprtje
Debelo črevo se konča z razširitvijo (danko). To je prostor, ki je namenjen nabiranju blata pred iztrebljanjem. Širjenje črevesne stene in želodca povzroča peristaltične valove, ki potiskajo črevesno vsebino naprej. Danka se počasi polni, raztezanje njene stene deluje kot impulz za odvajanje. Občutek tiščanja se stopnjuje postopno. To pomeni, da lahko odvajanje po potrebi oziroma kadar okoliščine tega ne dopuščajo (na poti, med sestankom …), zavestno zadržimo. Neprijeten občutek, da moramo na stran, bo začasno minil. Ponovno ga bomo začutili šele, ko bo nov peristaltični val dodatno napolnil črevo. V primeru dolgotrajnega ali pogostega zadrževanja blata je danka neprestano polna. Črevo se navadi na takšno stanje in ne pošilja več ustreznih signalov, da je blato treba odvajati. Blato, ki dneve zastaja v črevesu, postaja trdo in širše. Odvajanje takega blata je seveda boleče, kar lahko dodatno botruje k izogibanju iztrebljanja blata in na ta način poslabšuje težavo.
Samozdravljenje zaprtja
Svetujemo zadosten vnos hrane, bogate z vlakninami (laneno seme, žita, surovo in neolupljeno sadje, stročnice, zelje …) in pitje tekočin (2–3 l/dan). Izbirajte topne vlaknine (oves, rž, soja, ječmen …), saj so lažje prebavljive in zato povzročajo manj plinov. Uživanje sadnih in zelenjavnih sokov ter pitje mineralne vode z dodatkom magnezija na tešče požene peristaltiko. Uživajte redno 3–5 obrokov na dan. Izogibajte se pravemu čaju, čokoladi, bananam, kavi, močnatim jedem, suhomesnatim izdelkom in izdelkom iz bele moke. Uporaba odvajalnih čajev in zelišč ni priporočljiva, saj poleni črevo. Blata ne zadržujte! Odvajajte ga redno in, če je le mogoče, ob istem času.
Masaža trebuha v smeri urinega kazalca (začnite desno spodaj, navzgor pod desni rebrni lok, od tam proti levemu rebrnemu loku in nazaj dol po levi strani) pomaga k premikanju blata. Bodite telesno čim bolj aktivni, saj gibanje spodbudi peristaltiko. Probiotiki, ki uravnavajo normalno črevesno floro, lahko zmanjšajo bolečino v trebuhu in občutek napihnjenosti. Pri zasušenem blatu si lahko pomagate z uporabo glicerinskih svečk, ki jih vstavite v zadnjico 15–30 minut pred odvajanjem. To bo blato zmehčalo ter mu omogočilo, da bo lažje zdrsnilo naprej. V primeru, da kljub vsem zgoraj naštetim ukrepom težave ne izzvenijo, se posvetujte z zdravnikom, ki bo uvedel primerna odvajala in vas napotil na diagnostiko.
Odvajala in preiskave
Poznamo volumska, osmotska in stimulativna odvajala. Njihova daljša uporaba še poveča lenobnost črevesa, zato jih uporabljamo čim krajši čas in izberemo tista, ki so čim blažja in imajo še zadovoljiv učinek. Pri lenem in opešanem črevesju je priporočljivo redno klistiranje. Bolnike naročimo na kolonoskopijo, kjer skušamo s pregledom celega debelega črevesja in končnega dela tankega črevesja ugotoviti razlog za težave z odvajanjem. Pri sumu na motnje sfinktra je potreben pregled pri proktologu, ki lahko opravi še dodatne preiskave (anorektalno manometrijo). Bolnike s funkcionalnim zaprtjem lahko usmerimo v »feedback šolo odvajanja«, v kateri se s spremljanjem aktivnosti mišic medeničnega dna naučijo pravilne rabe mišic za iztrebljanje, kar lahko močno zmanjša težave z zaprtjem.
Kdaj moram k zdravniku?
V primeru, da opažate črno blato ali svežo kri (na blatu ali v njem), slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu, tanko oblikovano blato, nehoteno izgubljate telesno težo, se izmenjujeta zaprtje in driska ali so težave z zaprtjem ponavljajoče oziroma dolgotrajne, se posvetujte z zdravnikom takoj.
Maja Miklič, dr. med.
