Zakaj ni univerzalnega recepta za počitek?
Dopust je eden ključnih zaščitnih dejavnikov za ohranjanje telesnega zdravja, duševne stabilnosti in dolgoročne delovne sposobnosti. Vendar pa v praksi mnogi posamezniki dopusta ne izkoristijo učinkovito, nekje velja tudi prepričanje, da enaka oblika počitka ustreza vsem – teden dni morja in plaže, pa je.
Ampak ni za vse enako. Nekateri potrebujejo teden dni hribov in gibanje. Dejstvo je, da počitek ni univerzalen – različni posamezniki potrebujejo različne oblike počitka in tudi trajanje počitka, ki je potreben za regeneracijo, se med skupinami razlikuje.
Dopust kot biološka in nevrološka potreba
Z vidika telesne homeostaze je dopust čas, ko se telo in živčni sistem lahko preusmerita iz stanja aktivacije v stanje obnove. Pri tem govorimo predvsem o preklopu iz simpatičnega v parasimpatični režim avtonomnega živčnega sistema, ki omogoča znižanje srčnega utripa, izboljšanje prebave, okrevanje imunskega sistema in stabilizacijo hormonskega ravnovesja. Dotaknila bi se različnih tehnik, ki spodbujajo in omogočajo preklop v parasimpatično delovanje, pa zanje ni treba jemati dopusta. Lahko si jih omislite tudi med obdobjem dela. Vsak dan lahko izvajate dihalne vaje. Na ta način imate mikro-dopust vsak dan. No, ostanimo pri dopustu kot takem.
Ta preklop se seveda ne zgodi samodejno in ne ob vsakem tipu dopusta. Za nekatere posameznike je regenerativno večdnevno bivanje v naravi, za druge morda strukturirana telesna aktivnost ali kulturno raziskovanje. Ključ do uspešnega počitka je aktivacija obnovitvenih procesov telesa in prekinitev začaranega kroga kroničnega stresa.
Oh, kako smo si različni
Nevrobiološki in psihofizični profili posameznikov se razlikujejo. Introvertirani posamezniki pogosteje potrebujejo mirno okolje, zmanjšan socialni vnos in minimalno stimulacijo (npr. narava, branje, tišina). Ekstrovertirani posamezniki se lahko obnavljajo skozi aktivno socialno interakcijo in telesno dinamiko (npr. potovanja, šport, dogodki). Visoko senzitivni posamezniki težje prenesejo intenzivne dražljaje (hrup, gneča) in potrebujejo daljše obdobje in več miru za psihološki “odklop”.
Delovno preobremenjeni posamezniki pogosto potrebujejo več časa, da »mentalno zaprejo« delovno okolje. Enotedenski oddih ni vedno zadosten, saj je dokazano, da prve tri do štiri dni še premlevajo službene zadeve in preverjajo dogajanje ter imajo občutke krivde, da so sploh zapustili ladjo.
Nismo vsi za »na en čoln«
Zato ni smiselno promovirati enega “pravilnega” načina dopusta – to lahko v posameznih primerih vodi celo v dodatno obremenitev in občutek krivde, če nekdo v naravi ne »odklopi«, ali mu je ležanje na plaži (s čivavo ali brez) v breme in se med potovanjem počuti še bolj utrujeno, (ker je treba pakirati, se prestavljati, se »čekirati«, pa joj …).
Ker že na začetku nismo vsi v istem čolnu in plovbe ne dojemamo enako in nas ne premetavajo ali zibajo enake brzice, je tudi naše začetno stanje telesa in duha pred dopustom različno.
Kronični stres, nezadostna količina (kakovostnega) spanca, dolgotrajna kognitivna preobremenitev ali čustveno naporno delo terjajo daljšo regeneracijo. Ljudje, ki se nahajajo v pred-izgorelem stanju potrebujejo bistveno daljši čas počitka, da sploh pridejo do točke sprostitve. Pri njih se prvi dnevi dopusta pogosto kažejo kot povečana utrujenost, razdražljivost ali nespečnost – znaki, da telo prehaja iz kompulzivne aktivacije v fazo umiritve.
Podaljšan vikend ali tritedenski dopust?
Trajanje dopusta ne more biti univerzalno določeno. Nekdo se po petih dneh povrne v optimalno stanje, drugi potrebuje dva tedna ali več. Na splošno velja, da vam mora delodajalec enkrat letno omogočiti dopust v skupnem trajanju 14 dni. Osebno priporočam več v kosu, trije tedni so zelo učinkoviti, na koncu četrtega tedna se je že težje vrniti na delo. A o tem drugič, po dopustih.
Ne biti v službi še ne pomeni, da smo na dopustu. »Navidezni dopust« – ko je posameznik fizično odsoten z dela, a psihološko in digitalno še vedno tam. Z glavo in s telefonom. Preverjanje elektronske pošte, odzivanje na telefonske klice ali razmišljanje o tekočih nalogah močno zavira aktivacijo regenerativnih procesov. Ne deluje, če se samo delamo, da smo na dopustu.
Torej, kako se pravilno dopustuje? Popolnoma prekinemo stik s službo, ugasnemo telefon, ne pregledujemo elektronske pošte. Ugotovimo, kaj želimo delati, kaj nas veseli in temu prilagodimo aktivnosti (po domače: delamo, kar hočemo). Kjer hočemo.
Prvi dnevi naj bodo namenjeni fizični umiritvi, spanju, počitku, če vam to manjka. Nato pa akcija, kakršnakoli vam pač najbolj ustreza. Tudi obračanje listov v knjigi je aktivnost.
Katarina Plausteiner Đorđević, dr. med., spec. družinske medicine
