Za zdrave kosti je treba skrbeti vse življenje

prim. Jana Govc Eržen, dr. med., specialistka družinske medicine

Ko je prim. Jana Govc Eržen, dr. med., specialistka družinske medicine, danes predstojnica zdravstvenih postaj Vojnik in Dobrna ter nacionalna koordinatorka za preventivo odraslih, maturirala na znameniti Kajuhovi gimnaziji v Celju, je razmišljala, da bi šla študirat pravo ali pa jezike, posebno všeč ji je bila francoščina. Pa jo je sestra, ki je danes ginekologinja, prepričala, naj gre študirat medicino, češ da bo lahko uporabljala njeno učno gradivo – knjige, ki so bile v tistih časih drage in težko dostopne.

Kako je prišlo do specializacije?
Po zaključku študija je sledilo pripravništvo, nato pa smo bili vsi zdravniki z ministrovim dekretom primorani dve leti delati v ambulantah splošne medicine. Tako se je takrat reševalo pomanjkanje zdravnikov splošne medicine. Tudi specializacije nismo nastopili takoj po zaključku staža in tako sem ostala zaposlena na Zdravstveni postaji Štore, kjer sem delala na vseh področjih, v ambulanti splošne medicine, medicine dela ter v ambulanti za predšolske in šolske otroke. V tem času sem se navduševala nad specializacijo iz pediatrije, interne medicine, a mi je postalo delo zdravnice splošne oziroma družinske medicine tako všeč, da sem vztrajala in po desetih letih dobila dovoljenje predstojnika, da smem nastopiti specializacijo iz splošne medicine.

Se spomnite svojega prvega delovnega dne?
Tega dne ne bom nikoli pozabila, saj me je predstojnik poslal na hišni obisk k bolniku z astmatičnim napadom. Priznam, da me je na poti do bolnika obhajalo nemalo stisk in strahov. A kljub temu sem bolnika obravnavala strokovno, mu pomagala in ga potem še večkrat obiskovala.

Kje delate zdaj?
Od leta 1995 sem zaposlena kot specialistka družinske medicine na Zdravstveni postaji Vojnik.

Vam je bilo kdaj žal, da ste se odločili za študij medicine?
Nikoli mi ni bilo žal, da sem se odločila za poklic zdravnice. Prepričana sem, da je poklic specialista družinske medicine zelo lep, zanimiv, poln izzivov. Zahteva široko znanje, odlikuje ga samostojnost, sposobnost hitrega odločanja. V tem poklicu zagotavljamo vsestransko in kontinuirano zdravstveno oskrbo vsakogar, ki išče zdravniško pomoč. Zato me čudi, da mladi kolegi ne prepoznajo prednosti takšne oblike dela in se v večjem številu ne odločajo za specializacijo iz družinske medicine.

Kaj je vzrok in kateri so dejavniki tveganja, da zbolimo za osteoporozo?
Najpomembnejša dejavnika tveganja za razvoj osteoporoze sta nizka mineralna kostna gostota in starost – starejši ko je človek, večje tveganje za zlom ima. Razvoj osteoporoze je pogostejši pri ženskah, saj se jim neposredno po menopavzi kostna masa hitro zmanjša. Pomemben dejavnik tveganja predstavlja dednost, bolj ogroženi so tisti posamezniki, katerih starši so utrpeli osteoporozni zlom kolka. Pri moških predstavlja pomemben dejavnik tveganja hipogonadizem, bolezen, pri kateri moda izločajo premajhne količine testosterona. Na stopnjo ogroženosti za osteoporozne zlome vplivajo tudi nekatere kronične bolezni pljuč, jeter, ledvic, revmatoidni artritis, preveliko delovanje ščitnice in uživanje nekaterih zdravil. Ogroženost povečuje prisotnost nekaterih vedenjskih dejavnikov tveganja, kot so telesna neaktivnost, premalo kalcija v prehrani, pitje alkohola – v mislih imam več kot 2 enoti na dan – in kajenje.

Lahko rečemo, da je dejstvo, da medicinska sestra v ambulanti praviloma nagovori o osteoporozi vsakega starejšega od 60 let, že neke vrste presejalni program?
Zgodnje odkrivanje bolnikov s povečanim tveganjem za nastanek osteoporoznih zlomov in ustrezno zdravljenje sta pomembni področji dela timov v ambulantah družinske medicine, v katerih izvajamo presejanje populacije na visoko tveganje za osteoporozni zlom.

Vanj so vključeni vsi odrasli, tako moški kot ženske starejši od 60 let. Diplomirana medicinska sestra vabi na preventivne preglede odrasle, starejše od 30 let, vsem starejšim od 60 let pa opravi tudi presejanje na tveganje za osteoporozne zlome.

To pomeni, da je odkrivanje in zdravljenje osteoporoze predvsem v domeni družinskih zdravnikov?
Diplomirane medicinske sestre so dodatno strokovno usposobljene za izvajanje presejanja, za odkrivanje bolnikov z visokim tveganjem za osteoporozne zlome, za svetovanje o zdravem načinu življenja in kako postopati, da preprečimo padce. Zdravnik specialist družinske medicine postavi diagnozo osteoporoze na osnovi anamneze, klinične slike oziroma pregleda, izračunane vrednosti FRAX oziroma izmerjene mineralne kostne gostote z DXA. Način zdravljenja je prilagojen bolniku, saj lahko uspešnost zdravljenja zagotovimo le, če bolnik pri tem tudi sodeluje.

Torej je pomembno, da se bolezen odkrije čim prej?
Bolezen moramo odkriti in jo zdraviti, še preden pride do zloma, če do zloma pride, pa je treba preprečiti naslednje zlome. Kar četrtina bolnikov je po zlomu kolka dolgotrajno odvisnih od nege in le 40 odstotkov se jih uspešno vrne v stanje pred poškodbo Že v prvem letu po zlomu kolka umre do 20 odstotkov bolnikov. Osteoporoza z zlomi spremeni življenje starejših oseb in pomembno vpliva na kakovost njihovega življenja. Zaradi osteoporoznih zlomov pride do izgube pokretnosti in samostojnosti, bolniki postanejo odvisni od tuje nege in pomoči.

Računalniški model FRAX je izrazito preprost, obenem pa učinkovit. Za tiste bralke in bralce, ki so mlajši od 60 let – lahko poveste kaj več o tem?
V Sloveniji uporabljamo različico iz Velike Britanije, ki je od februarja 2008 prosto dostopna na spletni strani www.shef.ac.uk/FRAX/. Vanjo vnašamo podatke o dejavnikih tveganja za osteoporozni zlom, program pa nam lahko za vse ženske po menopavzi in za moške nad 50 let izračuna, kakšno je absolutno tveganje, da bo oseba v naslednjih 10 letih utrpela enega od osteoporoznih zlomov (zlom vretenca, kolka, zapestja, nadlahti). Če je izračunano tveganje za zlom večje od 20 odstotkov in tveganje za zlom kolka večje od 5 odstotkov, bolniku predpišemo zdravila za zdravljenje osteoporoze. Bolnikom svetujemo tudi meritev mineralne kostne gostote z dvoenergijsko rentgensko absorbciometrijo oziroma DXA, rezultat te meritve je zdravnikom v pomoč pri spremljanju uspešnosti zdravljenja osteoporoze.

Nekje sem prebral, da odkrivate bolezen tudi z merjenjem višine pacienta. Kako?
Zaradi možnosti klinično nemih zlomov vretenc mora zdravnik natančno pregledati hrbtenico in biti pozoren na morebitno poudarjeno torakalno kifozo (grbo); zmanjšanje telesne višine za več kot 4 centimetre od najvišje izmerjene telesne višine v mladosti je lahko posledica osteoporoznega zloma vretenca.

Sicer osteoporozo pokažejo meritve mineralne kostne gostote. Kako to poteka?
Osteoporozo imenujemo tiha bolezen, saj ne boli, dokler se ne zgodi zlom. Eden od načinov, da bolezen odkrijemo dovolj zgodaj, je merjenje mineralne kostne gostote s posebno napravo, ki deluje na podlagi rentgenskih žarkov. Merjenje kostne gostote traja le nekaj minut, sevanje je zelo majhno in s pomočjo rezultatov meritev, spola in starosti preiskovanca ugotovimo, kakšno je tveganje za zlom in ali bolnik potrebuje zdravljenje. Ta metoda nam služi tudi za spremljanje učinkovitosti zdravljenja.

Kako pogosta je sicer osteoporoza in v katerih starostnih skupinah?
Osteoporozni zlomi so pogosti, do konca življenja bo vsaj enega od štirih najpogostejših zlomov doživela vsaka tretja ženska, stara 50 let, in vsak šesti enako star moški. Po podatkih Mednarodne fundacije za osteoporozo je bilo v Sloveniji leta 2019 100.000 žensk in 25.000 moških z osteoporozo, kar predstavlja 5,4 odstotka vseh prebivalcev. Ocenjujejo, da v Evropi vsakih 30 sekund pride do osteoporoznega zloma. Najpogosteje  se  zlomijo vretenca, kolk ali roka tik nad zapestjem.

Število obolelih se najbrž povečuje zaradi staranja populacije?
Strokovnjaki pričakujejo, da se bo zaradi staranja prebivalstva število osteoporoznih zlomov v naslednjih petdesetih letih podvojilo.

Ali lahko kaj storimo sami, recimo z načinom življenja, prehrano?
Za zdrave kosti je treba skrbeti vse življenje. Poskrbimo za zdrav način življenja, ki vključuje gibanje, opustimo nezdrave razvade, kot so alkohol, kajenje …, prehranjujmo se zdravo, poskrbimo za zadosten vnos beljakovin, kalcija in vitamina D. Kalcij pridobimo s hrano, največ ga je v mleku in mlečnih izdelkih. Vitamina D v naši prehrani primanjkuje, največ ga je v mastnih ribah, kot je losos. Največ ga pridobimo v poletnih mesecih, če se gibljemo na prostem, vsem pa ga primanjkuje v jesenskih, zimskih in pomladnih mesecih. Zato svetujem, da se v tem času vitamin D uživa v obliki prehranskih dopolnil.

Vas lahko vprašam, ali kadite?
Ne kadim.

Lahko rečete, da živite zdravo – kolikor zdravniki ob vseh dežurstvih sploh lahko živite zdravo?
Svoj način življenja bi lahko opredelila kot zdrav, če bi lahko odvzela stres in dodala več časa zase in za tiste, ki jih imam rada.

Ko zdravnik pri pacientu ugotovi osteoporozo, se začne zdravljenje. Kako poteka in kaj lahko naredimo?
V Sloveniji imamo na voljo vsa sodobna zdravila za zdravljenje osteoporoze, ki so odobrena v Evropski uniji. Ta zdravila imajo ugoden učinek na preprečevanje zlomov, posledično pa vplivajo tudi na preživetje bolnikov po osteoporoznem zlomu. Dodatek vitamina D je obvezen tako pri preprečevanju kot zdravljenju osteoporoze.

Zagotoviti je treba tudi zadosten vnos kalcija s hrano. Ženskam nad 50 let in moškim nad 70 let priporočamo 1200 mg kalcija na dan. Enako velja za bolnike z osteoporozo. Če bolnik z osteoporozo ne zaužije potrebnih količin kalcija s hrano, mu predpišemo kalcij v obliki tablet.

Ali obstajajo kakšna zdravila in kako učinkovita so?
Osteoporoza je kronična bolezen, katere posledice se kažejo v obliki osteoporoznih zlomov, ki pomembno poslabšajo kakovost življenja posameznika ter povečajo stopnjo invalidnosti in umrljivosti. Z zdravili bolezni ne moremo povsem pozdraviti, lahko pa ustavimo njeno napredovanje. Za zdravljenje osteoporoze je na voljo več vrst zdravil. Večina je takih, ki zavirajo razgradnjo kosti, to so bisfosfonati, estrogeni, raloksifen in denosumab. Teriparatid je oblika hormona obščitnic, ki spodbuja gradnjo nove kosti.

Zdravnik se pri predpisovanju zdravila odloča individualno, glede na bolnikovo zdravstveno stanje, pridružene bolezni in druga zdravila, ki jih bolnik jemlje. Bolniku natančno razložimo koristi zdravljenja osteoporoze, kako zdravila delujejo in kakšni so možni stranski učinki. Za uspešnost zdravljenja je nujno bolnikovo sodelovanje. Bolnik mora zdravila uživati redno, brez prekinitev ter po navodilih zdravnika, saj je le tako zagotovljena ustrezna učinkovitost. Trajanje zdravljenja je odvisno od vrste zdravila in od stopnje bolezni.

Tudi na našem trgu je, kot sem prebral, že nekaj let biološko zdravilo, ki ga bolniki dobijo z injekcijo. Je to čudežno zdravilo, komu pomaga in kako?
Denosumab je biološko ali tarčno zdravilo, je močan zaviralec kostne razgradnje. Bolniki ga prejemajo v obliki podkožne injekcije vsakih 6 mesecev, kar zagotavlja tudi boljše sodelovanje bolnikov pri zdravljenju. Zmanjša nevarnost za zlome vretenc, kolka in druge nevretenčne zlome, zato spada med zdravila prvega izbora za zdravljenje osteoporoze. Zaradi višje cene ga glede na pravila Zavoda za zdravstveno zavarovanje lahko predpišemo bolnicam, ki so starejše od 70 let, za vse druge pa le, ko so bisfosfonati neučinkoviti ali povzročajo stranske učinke.

Kaj pa pandemija, kako je vplivala na zdravljenje osteoporoze, no, predvsem na odkrivanje?
V času epidemije so bili preventivni programi v naših ambulantah ukinjeni, diplomirane medicinske sestre so bile razporejene na druga delovišča (brisi, covidne ambulante, cepljenje). Prepričana sem, da se bo izpad preventivnih aktivnosti dolgoročno pokazal na poslabšanju zdravja naših bolnikov, pri čemer nimam v mislih samo osteoporoze, ampak tudi druge kronične nenalezljive bolezni (srčno-žilne, sladkorna bolezen, KOPB, depresija …). Bolniki niso želeli v ambulanto, ker so se bali okužbe. Zato smo vzpostavili druge načine komuniciranja (telefon, e-pošta, video), ki so se v določenih primerih izkazali za zelo učinkovite, a nikakor ne morejo nadomestiti srečanja z bolnikom v živo, saj le tako lahko opravimo ustrezno obravnavo.

Kako se razbremenite, imate kakšen konjiček?
Zadnja leta me najbolj sprošča pohodništvo, ki ga izkoristim tudi za druženje z vnukoma. Nadvse rada potujem, pogledam kakšen film, preberem dobro knjigo. Seveda rada kuham, najraje takrat, ko kuham z ljubeznijo za svojo družino.

Ko pomislite na hrano – na kaj najprej pomislite, kaj jeste najraje?
Ribe, zelenjava, sadje – to je hrana, ki jo imam najraje. Glede na to, da je v priporočilih za zdravo prehrano sredozemski način prehranjevanja še vedno najbolj učinkovit za ohranjanje in izboljšanje zdravja, sem na dobri poti, da ostanem zdrava.

 

Sledite nam na socialnih omrežjih:
Facebook in Instagram