Vnetje sečil – Pijte več vode in se izogibajte stresu
Uroinfekt ali vnetje sečil sodi med najpogostejše bakterijske okužbe in velja za enega najpogostejših razlogov za obisk splošnega zdravnika. Razdelimo jih na akutna in kronična vnetja. Poleg bakterij jih lahko povzročijo tudi glive, virusi in paraziti. Najpogostejši povzročitelj je bakterija Escherichia coli (E. coli).
Vnetje sečil se pogosteje pojavi pri ženskah kot pri moških. Vzrok je v tem, da je sečnica pri ženskah petkrat krajša kot pri moških in je ravna, kar omogoča bakterijam lažji vstop in prodiranje v notranjost proti sečnemu mehurju.
Glede na mesto vnetja razlikujemo med:
- okužbami spodnjih sečil (uretritis – vnetje sečnice, cistitis – vnetje mehurja, prostatitis – vnetje prostate) in
- okužbami zgornjih sečil (pielonefritis – vnetje ledvičnega meha in ledvic, ledvični absces – ognojek).
Okužbe sečil ločimo tudi na nezapletene okužbe (uretritis, cistitis in pielonefritis pri nenosečih in zdravih ženskah) in zapletene okužbe sečil (vse druge okužbe sečil).
Večina okužb sečil je lokalizirana v spodnjem delu sečil – med najbolj pogostimi sta vnetje mehurja (cistitis) in vnetje sečnice (uretritis). Za vnetje mehurja pogosto uporabljamo izraz »prehlajen mehur«.
Večina vnetij je akutnih in lažje rešljivih. Poznamo tudi kronična vnetja mehurja, ki trajajo dalj. Ključno je hitro prepoznati vnetje mehurja in ukrepati čim prej, da se akutno stanje ne prevesi v kronično in resnejšo obolenje.
Znaki in težave:
- močna in pogosta nuja po uriniranju;
- pekoč in boleč občutek pri uriniranju – vnetje mehurja boli še posebej po uriniranju;
- pogosto uriniranje, vendar je količina urina pri vsakem uriniranju manjša;
- moten urin;
- urin, ki ima rdečkasto, rahlo rožnato ali temnejšo barvo – sprememba barve nakazuje prisotnost krvi v urinu;
- urin z močnim neprijetnim vonjem;
- bolečina v medenici – predvsem boleč je osrednji del medenice in področje okoli sramne kosti.
Pri spremljanju znakov vnetja mehurja je zelo pomembno, da prepoznamo morebitne simptome širjenja vnetja na ledvice:
bolečina v hrbtnem predelu v višini ledvic – pri tem ne gre za mišično bolečino, pri vnetju ledvic je prisotna stalna bolečina, ne glede na položaj telesa ali na aktivnost, ki jo opravljamo;
- vročina;
- slabost;
- bruhanje.
Pri pojavu teh znakov moramo poiskati pomoč pri zdravniku.
Diagnostika
Pri opredeljevanju okužbe sečil sta najpomembnejši značilna anamneza (podajanje težav pacienta) in klinični pregled. V ambulanti zdravnika družinske medicine si lahko pomagamo tudi s pregledom vzorca seča (urina).
Odvzem urina
Najpomembnejša metoda diagnostike vnetja sečil ali drugih ledvičnih obolenj je pravilna oddaja in transport urina. Zato se bomo nekoliko ustavili pri pravilnem odvzemu.
Urin oddamo tako, da se doma umijemo in očistimo spolovilo. V laboratorij pridemo s polnim sečnim mehurjem. Oddati je treba srednji curek, kar pomeni: med odtokom urina vmes podložimo lonček za oddajo urina. Curka pri tem ne ustavljamo in zadržujemo. Ob pravilnem odvzemu seča ne pride do kontaminacije z bakterijami, ki normalno poseljujejo predel spolovil. Seč zberemo v sterilen lonček ali epruveto. Transport vzorca seča, ki ga zberemo doma, mora potekati v čim krajšem času (največ 2 uri), izjemoma ga lahko shranimo v hladilniku do največ 24 ur.
Pri bolnikih, ki imajo vstavljen stalni urinski kateter in je bil vstavljen pred več kot 2 dnevoma, je treba najprej zamenjati kateter in šele nato oddati vzorec seča, sicer bodo prisotne bakterije, ki so prisotne v biofilmu katetra in niso nujno povzročiteljice okužbe. Nikoli pa ne odvzamemo seča iz zbirne vrečke.
Zdravljenje
Prisotnost bakterij v urinskem vzorcu naj vas ne skrbi. Tega stanja ne zdravimo, če bolnik ob tem nima težav oziroma znakov okužbe. Povečajte le vnos tekočin. Bakterije v urinu so redko prisotne pri mladih, pri starejših pa so pogostejše. Antibiotična terapija je potrebna le pri nosečnicah ali pred invazivnimi urološkimi posegi.
Za zdravljenje nezapletenih okužb sečil izberemo antibiotik, ki ima ozek spekter delovanja in dosega visoke koncentracije v seču. Pomembna je tudi lokalna občutljivost bakterij z upoštevanjem pridobljenih podatkov o odpornosti bakterij, zato prepustite izbiro antibiotika izbranemu zdravniku.
Izjemnega pomena je povečan vnos tekočin, pijte 2 dl tekočine na uro čez dan (2–3 l/dan). V primeru značilne akutne okužbe pride večinoma ob jemanju antibiotika do izboljšanja v nekaj dneh. Glede na prisotnost dodatnih bolezenskih stanj je vnetje lahko nezapleteno – bolniki nimajo pridružene anatomske ali funkcionalne motnje v sečilih (npr. vstavljenega urinskega katetra) ali zapleteno. Potek in zdravljenje zapletenega vnetja je dolgotrajnejše in terja več kontrol pri zdravniku ter morebitno napotitev na dodatno diagnostiko ali k specialistu. Pri ženskah, ki imajo več kot 3 ponovitve vnetja sečil na leto, se lahko zdravniki odločimo za preventivno zdravljenje z antibiotiki.
Dejavniki, ki so vzrok pogostejših vnetij
- Ženska sečnica je krajša kot moška. Zato imajo bakterija krajšo pot od sečila do mehurja.
- Razdalja med zadnjično odprtino in nožnico je pri ženskah kratka. Dobro poznan ukrep, ki pomaga kot preventiva proti vnetju mehurja, je umivanje v smeri nožnice proti zadnjični odprtini (in ne obratno).
- Tamponi: ženske, ki uporabljajo tampone, lahko z vstavljanjem tampona pomagajo bakteriji preiti od nožnice do mehurja.
- Podobno kot za tampone velja za diafragme, ki jih nekatere ženske uporabljajo kot način kontracepcije.
- Ob menopavzi imajo ženske manj hormona estrogena. To povzroči tanjšanje stene mehurja in možno spremembo v naravni bakterijski flori nožnice, kar zviša verjetnost za okužbe.
- Nosečnice imajo manjšo zmožnost povsem izprazniti mehur, saj rast ploda vedno bolj pritiska na mehur.
- Pri starejših se pojavljata še dva problema: oslabljen imunski sistem, ki se težje bori proti bakteriji E. coli, in manjši vnos tekočin z manj rednim uriniranjem.
- Spolno aktivne ženske imajo več vnetij kot ženske, ki niso spolno aktivne. Zamenjava spolnega partnerja prav tako povečuje tveganje.
- Nenormalnosti sečil: dojenčki, rojeni z nepravilnostmi sečil, ki ne dovoljujejo, da urin normalno zapusti telo, ali povzroči, da se urin nabira v sečnici, imajo večje tveganje za vnetje.
- Blokade v sečnem traktu. Ledvični kamni ali povečana prostata lahko zadržijo urin v mehurju in povečajo tveganje za vnetje.
- Oslabljen imunski sistem. Diabetes in druge bolezni, ki poslabšajo imunski sistem – obramba telesa pred mikrobi – lahko povečajo tveganje za vnetje.
- Uporaba katetra. Ljudje, ki ne morejo urinirati sami in uporabljajo kateter, imajo večje tveganje za vnetja. Sem lahko spadajo ljudje v bolnišnici, ljudje z nevrološkimi težavami, ki imajo otežen nadzor nad uriniranjem, in ljudje, ki so paralizirani.
- Nedavni operativni posegi. Operacija sečil ali pregled sečil, ki vključuje medicinske instrumente, lahko poveča tveganje za razvoj okužbe sečil.
Kaj lahko naredimo sami, da zmanjšamo tveganje za vnetje sečil
- Vnos tekočine: svetuje se vsaj 2 do 2,5 l vode na dan za zdravo osebo. Pacienti s srčnim popuščanjem imajo zmanjšan vnos.
- Pijte brusnični sok. Čeprav si študije niso enotne, ali brusnice resnično pomagajo pri preprečevanju in odpravljanju vnetij sečil, se pitje brusničnega soka priporoča predvsem kot zaščitna metoda pri osebah s povečanim tveganjem za okužbe.
- Zmanjšanje stresa: poskrbite za učinkovito obvladovanje stresa in krepitev imunskega sistema. Lahko si pomagate tudi s probiotiki in minerali ter vitamini.
- Izogibajte se mrazu, če ste nagnjeni k vnetju sečil. Kadar nas predvsem v zimskih mesecih zebe v noge ali ko smo na splošno premraženi, lahko noge in telo ogrejemo s toplo nožno kopeljo. Poleti, ko smo na morju, pa poskrbimo, da si mokre kopalke čim prej preoblečemo.
- Intimna higiena: čimprej po spolnem odnosu je priporočljivo opraviti malo potrebo, da se s tem izpere mikrobe. Pri umivanju intimnih delov se priporoča uporabo naravnih sredstev z ustrezno kislostjo (pH 3,5–5,2), umivamo se od spredaj nazaj – proti zadnjični odprtini in ne obratno.
dr. Aleksandra Visnovič Poredoš, dr. med., specialistka družinske medicine
