Več gibanja, manj ocvrtih in sladkih jedi, gaziranih pijač…
Stanje povišane ravni maščob v krvi (hiperlipidemija) je povezano z večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni. Različni maščobni delci različno vplivajo na potek ateroskleroze (poapnevanja žil), zato je dobro poznati njihovo funkcijo, dejavnike tveganja, posledice bolezni in se seznaniti z možnostmi zdravljenja
Holesterol je nujno potreben gradnik celičnih membran v našem telesu. Ohranja membrano celic prožno, sodeluje pri transportu snovi in signalizaciji med celicami ter na ta način zagotavlja normalno delovanje vsake celice. V telesu služi tudi kot prekurzor (predhodnik) nekaterih hormonov, sestavina žolčnih kislin in vitamina D.
Telo vzdržuje njegovo stalno koncentracijo na dva načina. Večino ga tvorimo sami (v jetrih), delno pa ga vnesemo v telo s hrano živalskega izvora. Njegova sinteza je v negativni povratni zanki s količino holesterola, ki ga zaužijemo.
Ker so vse maščobe v krvi netopne, se po telesu prenašajo vezane na beljakovine v obliki lipoproteinov. Dve tretjini holesterola se prenaša z lipoproteini majhne gostote (LDL), ki se s časom odlagajo v stene žil (arterij). Žile tako postanejo trše in ožje. Mešanica maščob in kalcija v steni žil tvori ateromatozni plak, ki lahko žilo dokončno zamaši in povzroči denimo srčni infarkt ali možgansko kap.
Obratno lipoproteini velike gostote (HDL), v katerih prevladujejo beljakovine, odnašajo odvečni holesterol nazaj v jetra.
Delce poenostavljeno imenujemo, glede na funkcijo, »slab« (LDL) in »dober« (HDL) holesterol. Prvi aterosklerozo povzroča, drugi nas pred njo ščiti.
Trigliceridi (TAG)
Trigliceridi so vrsta krvnih maščob, ki nastane po zaužitju hrane. Vse odvečne kalorije se v telesu spremenijo v trigliceride, ki služijo kot zaloga energije. V krvi se prenašajo v obliki lipoproteinov z zelo nizko gostoto (VLDL) in ti delci ne sodelujejo direktno v procesu aterogeneze, lahko pa njihova povišana raven vodi v akutno vnetje trebušne slinavke.
Pogosto se zvišana raven TAG pojavlja skupaj z metabolnim sindromom. O metabolnem sindromu govorimo, kadar pri bolniku ugotovimo povečan obseg pasu (pri moških nad 102 cm, pri ženskah nad 88 cm), povišan krvni tlak, povišane TAG, znižan HDL in povišana raven krvnega sladkorja. Metabolni sindrom je sam po sebi dodaten dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni.
Vzroki in diagnostika
Hiperlipidemija je največkrat posledica telesne neaktivnosti, debelosti in nezdrave prehrane. Občasno je lahko tudi posledica nekaterih drugih bolezni (zmanjšanega delovanja ščitnice, sladkorne bolezni, ledvične ali kronične jetrne bolezni, genetske motnje metabolizma maščob …) ali jemanja nekaterih zdravil (kortikosteroidov, kontracepcijskih tablet, diuretikov, zdravil za srce – betablokatorjev …).
Diagnozo postavimo s pregledom krvi (lipidogramom). Priporočena vrednost celokupnega holesterola je do 5 mmol/l, LDL do 3 mmol/l, HDL nad 1 mmol/l ter trigliceridov do 2 mmol/l. Pri zvišanih vrednostih uvedemo dieto. Če to ne zadostuje, se odločimo za zdravljenje z zdravili.
Zdravljenje
DIETA:
Največji vpliv na raven maščob v krvi ima prehrana. Glavni izvor holesterola v hrani so jajca (rumenjaki), rdeče meso, drobovina (jetra, ledvice) in maslo. Razlog za povišane trigliceride pa je zlasti hrana, bogata z enostavnimi ogljikovimi hidrati (sladkorji), kot je hitra prehrana. Pretežno ocvrte in sladke jedi iz bele moke, gazirane pijače in prigrizki predstavljajo vnos nepotrebnih kalorij, ki vodijo v dvig ravni tako holesterola kot TAG.
Učinkovitost diete je odvisna od začetne ravni lipidov, strogosti omejitve vnosa živil in doslednosti. Pri kuhanju in pripravi hrane svetujemo uporabo nenasičenih maščob (oljčnega olja in maščobnih kislin omega 3) in kompleksnih ogljikohidratov (polnozrnata živila). Odločite se za sredozemsko dieto, ki vključuje ribe (tun, losos …), oreščke in prehrano, bogato z vlakninami, saj te zmanjšajo absorpcijo maščob ob obroku. Dnevni vnos vlaknin naj doseže 35 g.
TELESNA AKTIVNOST IN RAZVADE:
Pol ure zmerne do intenzivne telesne dejavnosti na dan zagotovi porabo kalorij in zmanjšanje telesne teže, tako boste znižali raven celokupnega holesterola in dvignili raven HDL. Indeks telesne teže je treba vzdrževati med 20 in 25 kg/m2.
Svetujemo opustitev kajenja, alkohola (dviguje TAG) in kontrolo drugih dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni (krvnega tlaka. …).
ZDRAVILA:
Kadar z dieto in povečano telesno aktivnostjo ne dosežemo ciljnih vrednosti krvnih maščob, uvedemo zdravila. Pri osebah z večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni in pri tistih z dedno obliko motnje metabolizma krvnih maščob začnemo zdravljenje že pri nižjih vrednostih ravni maščob. Po uvedbi zdravil opravimo kontrolo lipidograma po približno 6 tednih (pozneje 1–2x na leto).
Običajno je zdravljenje vseživljenjsko. Kadar se kot stranski učinek zdravil (statinov in fibratov) pojavijo bolečine v mišicah, povišan krvni sladkor, patološki jetrni ali ledvični testi, je treba zdravilo zamenjati oziroma zdravljenje prekiniti. Z znižanjem celokupnega holesterola in ravni LDL na želeno vrednost dosežemo stabilizacijo vnetnih aterosklerotičnih plakov v žilnih stenah. S tem zavremo napredovanje ateroskleroze in uspešno zmanjšamo nevarnost srčno-žilnih bolezni.
Maja Miklič, dr. med.
