Vas kdaj zamika, da bi si nos kar »odšraufali«?
Tudi letos smo dočakali jesen. Z njo in nižjimi temperaturami neizogibno pridejo prehladi in tudi letos ne bo nič drugače. Ujamejo nas bolj ali manj imunsko pripravljene … Če imamo srečo (in dober imunski sistem ter možnost vsaj kak dan odležati in počivati), težave večinoma izzvenijo v nekaj dneh. Včasih pa ne.
Prehlad (skupek blagih simptomov okužbe zgornjih dihal) je najpogostejša okužba, ki prizadene dihala otrok in odraslih. Povzročajo jo številni virusi, ki se prenašajo kapljično z nosnim izločkom obolelega ali v izkašljanem zraku, neposredno in posredno prek predmetov ali rok ter po zraku. Teh virusov je res veliko, med njimi sta tudi virus gripe in novi sars-cov-2. Prehlad se lahko razvije tudi v kaj več, odvisno od tipa virusa, ki napade naša dihala, in stanja imunskega odziva posameznika. Klinično je na začetku bolezni nemogoče ločiti med tipi virusov, običajno pa se denimo virus gripe hitro razgali, saj gre za hujši potek. Običajno odrasli za prehladom zbolimo 2–4-krat na leto, otroci pa 6–8-krat. Nekje 1–3 dni (po nekaterih podatkih lahko tudi kasneje v primeru novega koronavirusa) po stiku s kužnimi delci se pojavi prozoren izcedek iz nosu, nos je zamašen, začnemo kihati, suho kašljati, praska in peče ter boli nas v žrelu. Lahko se pojavijo tudi povišana telesna temperatura, hripavost, govorjenje skozi nos, pekoč občutek v očeh, bolečine v ušesih, izguba okusa (in voha), glavobol in bolečine v mišicah.
Zdravila za prehlad ni
Prehlad, tudi v hujši obliki gripe (ne velja pa to po do zdaj znanih podatkih za covid-19), traja in mine več ali manj sam od sebe v približno enem ali dveh tednih. Specifičnega zdravila za prehlad in druga virusna obolenja dihal ni, lahko pa si težave lajšamo: počitek, zdrava hrana, bogata z vitamini, uživanje zadostnih količin tekočine, zdravila za zbijanje vročine, nosni dekongestivi ob zamašenem nosu (za izboljšanje prehodnosti nosu) ter analgetiki ob glavobolu. Vsa ta zdravila so na voljo brez recepta v lekarni in obisk zdravnika ni potreben. Je pa ob pojavu tovrstnih težav smiselno narediti bris za koronavirus.
Vnetje obnosnih votlin je lahko ena od posledic prehlada. Ko se obnosne votline zaradi otekle sluznice nosu ne morejo dovolj dobro čistiti, se v njih nabira gnoj in pride do resnejših težav. Pri akutnem vnetju obnosnih votlin ima bolnik bolečine v licih, nad očmi, v korenu nosu ali celo v zgornjih zobeh. Do bolečine pride zaradi pritiska, ki nastaja v sinusih pri nabiranju izločka. Poleg bolečin so značilni še povišana telesna temperatura, slabo počutje in gnojav izcedek iz nosu ter zamašen nos. Pri pripogibanju navzdol ali pri hitrih gibih z glavo se bolečina lahko še okrepi zaradi povečanega pritiska v sinusih.
Akutno vnetje obnosnih votlin zdravimo z antibiotikom. Pomemben del zdravljenja so kapljice za nos, ki stanjšajo nosno sluznico, s tem pa se odprejo okenca, ki vodijo iz sinusov, tako je omogočena drenaža izcedka, gnoja. Priporočljivo je izpiranje nosu s fiziološko raztopino. Pomagajo tudi inhalacije, ki dodatno zmehčajo sluz.
Do kroničnega vnetja sinusov lahko pride ob pogostem pojavljanju akutnih vnetij, ki kažejo, da nekaj preprečuje čiščenje oziroma praznjenje obnosnih votlin. Najpogosteje so vzrok anatomske strukture, ki onemogočajo delovanje kompleksa sinusnega okenca in onemogočajo čiščenje.
Zdravljenje kroničnega vnetja obnosnih votlin je običajno vedno kirurško.
Katarina Plausteiner Đorđević, dr. med., spec. družinske medicine
