Tudi sonca se moramo bati
Ideja, da bo zdravnica, je dozorela tik pred koncem srednje šole, ko je bilo treba oddati prijavnico za fakulteto. Dr. Liljana Mervic te odločitve nikoli ni obžalovala in če bi ponovno izbirala, bi se odločila enako. Prepričana je, da je poklic kljub negativnemu odnosu do zdravnikov, ki v tem času vlada v javnosti, zagotovo eden najlepših. »Je zahteven in odgovoren, po drugi strani pa je vložen trud povrnjen v obliki zadoščenja, da si za sočloveka storil nekaj dobrega. Zelo rada pomagam ljudem.«
Ljubezen do dermatologije ima dr. Liljana Mervic verjetno prirojeno. »Moja mama je medicinska sestra in je vse svoje poklicno življenje delovala na Dermatološki kliniki. Tam je spoznala tudi mojega očeta. Odraščala sem skupaj z njenimi kolegi zdravniki in jih že kot otrok občudovala,« pravi.
Pravzaprav smo na splošno dokaj malomarni in za težave s kožo navadno izvemo šele, ko se z njimi soočimo sami. Koliko ljudi ima težave, povezane kožo?
Vsak človek se zagotovo vsaj nekajkrat v življenju sooči s kakšnim kožnim obolenjem. Že pred leti sem v neki raziskavi prebrala, da je petina vseh obiskov pri izbranem zdravniku povezanih s kožnimi težavami. To je veliko. Ja, težave s kožo so zelo pogoste, vendar na srečo večinoma niso resne ali življenje ogrožajoče, so pa navadno moteče. Ljudi motijo deloma zato, ker so vidne in prizadenejo njihov videz, deloma pa zato, ker lahko srbijo, pečejo ali bolijo in zmanjšajo kakovost življenja. Veliko kožnih bolezni je kroničnih in ker ne poznamo njihovega vzroka, jih tudi ne moremo ozdraviti. Večinoma se moramo zadovoljiti z lajšanjem težav, kar lahko počnemo zelo uspešno.
Na koži se velikokrat pokažejo zgolj posledice težav, katerih vzroki so nekje drugje – prehrana, stres, način življenja …
Vseh kožnih težav nikakor ne moremo povezovati s prehrano, stresom in življenjskimi navadami, zagotovo pa vse to vpliva na delovanje našega organizma in se kaže tudi na koži. Ena takih bolezni je na primer luskavica, ki je dedna bolezen, vendar se pogosto izrazi ali poslabša po hudem stresnem dogodku. Zato nas vedno, ko se pogovarjamo z bolnikom in skušamo raziskati ozadje bolezni, zanima tudi, kakšen način življenja imajo, kakšne so njihove razvade, pa način prehranjevanja, izpostavljanje soncu, uživanje zdravil …
Katere so najbolj pogoste težave tistih, ki pridejo po pomoč k vam?
Največ ljudi pride na pregled kožnih znamenj, eni zgolj preventivno, drugi pa, ker so opazili sumljivo spremembo na koži in so zato zaskrbljeni. Dermatoonkologija, to je del dermatologije, ki se ukvarja s kožnimi znamenji in kožnim rakom, je področje, ki se mu že dlje časa najbolj posvečam. Veliko je tudi bolnikov z luskavico in ekcemi, pa tistih, ki imajo težave s kožo obraza – aknami, rozaceo in seboroičnim dermatitisom. Prihajajo tudi taki z najrazličnejšimi kožnimi okužbami. Zelo pogoste so tudi krčne žile oziroma kronična venska bolezen, tovrstne težave ima četrtina žensk in nekoliko manjši delež moških. Dermatologija obravnava zelo širok razpon bolezni. Diagnoz, ki so povezane s kožo in jih lahko postavimo dermatologi, je več kot dva tisoč. Vse te bolezni seveda niso zelo pogoste.
Težave so zato, da jih rešujemo. Kako lahko omilimo, preprečujemo in odpravljamo težave z venami na nogah?
Težave z venami so davek, ki ga plačujemo za pokončen način življenja. V stoječem in tudi sedečem položaju je pritisk krvi v venah na vensko steno v nogah velik, to pa povzroči popuščanje venskih zaklopk in razširitev ven. Ker kri v nogah zastaja, noge otekajo, bolijo, so utrujene, ponoči se pojavljajo krči. Nagnjenost h krčnim žilam podedujemo, k njihovemu nastanku pa veliko prispeva tudi način življenja, na primer pretežno stoječe delo, premalo gibanja, pri ženskah tudi hormonske spremembe med nosečnostjo. Zelo je koristna redna telesna aktivnost, kot so hoja, hitra hoja, kolesarjenje ali plavanje, ki na neagresiven način zmanjšuje pritisk v venah in upočasni napredovanje bolezni.
Kako se znebiti luščenja kože, recimo na čelu. Zakaj sploh se ta neprijetnost pojavi in kako jo lahko preprečimo?
Luščenje kože na čelu je največkrat posledica seboroičnega dermatitisa, ki se pojavlja pri odraslih ljudeh z bolj mastno kožo. Tudi to je pogosta kožna bolezen, ki je ne moremo popolnoma ozdraviti, vendar jo znamo uspešno krotiti. Danes vemo, da je povezana z glivico Pityrosporum orbiculare, ki je normalna prebivalka naše kože, nekateri pa se na njo pretirano odzovejo z rdečino in luščenjem kože. Simptome uspešno odpravljamo s protiglivičnimi kremami in šamponi. Po prenehanju uporabe teh zdravil se luščenje rado ponovi, zato je potrebno redno ali občasno zdravljenje, ki zagotavlja zdrav videz kože.
Precej razširjena nadloga so bradavice.
Pojem bradavica lahko pomeni marsikaj in tu vlada precej zmede. Virusne ali navadne bradavice so posledica okužbe z virusom HPV. Največkrat se pojavijo na rokah in podplatih, pogoste so pri otrocih. Niso nevarne, so pa nadležne in nalezljive in se lahko hitro množijo. Virus, ki jih povzroča, je v populaciji zelo razširjen, tako da se mu ne moremo povsem ogniti. Možnost za okužbo pa vsekakor zmanjšamo, če skrbimo za primerno higieno rok, če v bazenih, skupinskih kopalnicah in telovadnicah ne hodimo bosi, pač pa v natikačih. Druga vrsta pogostih bradavic so starostne bradavice ali seboroične keratoze. Teh pri otrocih ne poznamo, pojavljati se začnejo okoli tridesetega leta, njihovo število pa se s staranjem povečuje. So popolnoma neškodljive, vendar jih nepoznavalec težko loči od drugih, nevarnih znamenj na koži. Kadar pomenijo estetsko motnjo, jih lahko zelo preprosto odstranimo.
Sonce je vsak dan močnejše in številni že »nabirajo« rjavo barvo. Gre za modni hit in pritisk izdelovalcev krem za sončenje ali je sonce v resnici strahovito nevarno?
Izpostavljanje soncu z namenom pridobivanja porjavele polti ni zdravo početje. Danes imamo veliko trdnih dokazov, ki potrjujejo škodljivo delovanje sončnih žarkov na kožo, zato je treba izpostavljanje soncu omejiti že od otroštva naprej. Upoštevamo tri vrste ukrepov. Predvsem se skušamo ogibati soncu v času njegove največje moči, to je med 10. in 16. uro. V tem času iščemo senco. Drugi ukrep je mehanska zaščita kože pred sončnimi žarki z oblačili, pokrivali in tudi zaščita oči s sončnimi očali. Šele tretji ukrep je zaščita kože z zaščitnimi kremami, ki jih nanesemo le na tiste dele kože, ki niso pokriti z oblačili. Ne gre za pritisk izdelovalcev zaščitnih krem, pač pa za zavedanje, da mora biti naše obnašanje na soncu pametnejše. Zaščitne kreme so le zadnji ukrep, ki nam pri tem pomaga. Brez njih ne gre, ker časa od 10. do 16. ure ne moremo vedno preživeti v senci.
Se moramo torej sonca bati?
Ja, res se ga je treba bati oziroma z njim ravnati po pameti. V zadnjih desetletjih je Coco Chanel uvedla ideal zagorele kože in cele generacije so se izpostavljale soncu že od otroštva naprej. Poleg tega je ozonska plast tanjša, sonce je močnejše.
Doc. dr. Liljana Mervic več kot deset let deluje na področju dermatovenerologije. Izkušnje si je pridobivala tako v dermatoloških ambulantah kot tudi na bolniških oddelkih Dermatovenerološke klinike v Ljubljani. Intenzivno se je ukvarjala s problematiko kožnega raka, zdravljenjem težjih oblik luskavice, dermatološko kirurgijo in zdravljenjem kožnih bolezni s fototerapijo. Doktorirala je s področja najnevarnejšega kožnega raka melanoma in se na tem področju dodatno izpopolnjevala v enem najpomembnejših svetovnih centrov, na Univerzitetni kliniki v Tübingenu v Nemčiji.
Skrbi za izobraževanje specializantov, družinskih zdravnikov in pediatrov, saj aktivno sodeluje pri šolah in delavnicah s področja melanoma in kožnih tumorjev, alergijskih bolezni in otroške dermatologije. Na Medicinski fakulteti poučuje bodoče zdravnike in zobozdravnike. Redno se izobražuje na slovenskih in mednarodnih dermatoloških kongresih, predvsem na področju diagnostike kožnih znamenj, zgodnjega odkrivanja in zdravljenja kožnega raka ter flebologije. Od marca 2013 deluje kot zasebna dermatologinja v dermatološki ambulanti Klinike Pacient na Savski cesti 3 v Ljubljani.
Kožnega raka je vse več. Kako še pravočasno prepoznati spremembe na koži?
Kožnih rakov je veliko in velika večina jih ni zelo nevarnih, kar pa ne velja za melanom. Celo več. Melanom je eden najnevarnejših, saj ima veliko sposobnost zasevanja. Dobro je, da si občasno sami pregledamo znamenja na koži in jih primerjamo s tistimi, ki so prikazana na posebni zloženki ali pa jih najdemo na spletni strani www.melanoma-day.com. Če vas katero od znamenj na koži skrbi, če imate občutljivo kožo in ste eden tistih, ki jih sonce hitro opeče, potem ne oklevajte in se naročite na pregled pri dermatologu. Zgolj dobre četrt ure bo trajal pregled, ki vam lahko reši življenje.
Ali tudi vi dopustujete na morju?
Vsako leto vsaj del počitnic preživim na morju, poleti pa prav tako planinarim in sem tudi sicer veliko na prostem. Sončni žarki so v hribih in gorah zaradi večje nadmorske višine še nevarnejši kot na morju in tega se moramo zavedati. Tudi zato, ker smo med pohodi soncu neposredno izpostavljeni več ur, kar je povsem dovolj, da nastanejo sončne opekline. Teh koža nikoli ne pozabi.
Kakšen je vaš dan med dopustom na morju? Greste že ob sedmih zjutraj na plažo in rezervirate najboljše položaje za sončenje ter tam preživite dan?
Zadnjih deset let dopust na morju preživljam na otoku Korčula, v odročni vasici, kjer uživam popoln mir. Na srečo se nam tam ni treba boriti za najboljše položaje, to enostavno ni združljivo z našo idejo dopusta. Tudi sončim se ne, pač pa dan preživim na senčni terasi ali pod borovci na plaži. Ko mi ne dajo več dobre zaščite, odprem senčnik. Branje v senci in plavanje v čistem morju, to je zame pravi dopust in tega se vnaprej veselim vse leto.
Kako torej preživeti tako težko pričakovane počitnice na morju, da bomo brez opeklin in bolečin, pa kljub temu polni lepih spominov na kopanje in sprehajanje po sipkem pesku na plaži?
Tako da polno izrabimo milo jutranje in popoldansko sonce, sredi dneva pa se skrijemo v senco. Če se opoldanskemu soncu ne moremo ogniti, uporabimo zaščitno kremo. Nanos moramo redno obnavljati, ne smemo pa pozabiti namazati vseh odkritih delov telesa, saj velikokrat pozabimo na zadnjo stran vratu in predel za uhlji.
Pa smo tam – kreme. Kako kupiti najbolj primerno?
Dobro je, da izberemo kakovosten izdelek, ki ščiti tako pred UVB-žarki, ki povzročajo sončno opeklino, kot tudi pred UVA-žarki, ki so krivci za staranje kože. Oboji povzročajo kožnega raka. Zaščitni faktor mora biti primeren občutljivosti kože za sonce. Tisti z zelo svetlo poltjo, ki jih sonce hitro opeče in skoraj nikoli ne porjavijo, morajo uporabiti visok zaščitni faktor, na primer 50+. Tisti, ki so manj občutljivi na sonce in hitro in lepo porjavijo, pa naj uporabijo zaščitni faktor 15 ali 30. Navadno so lekarne tiste, ki ponujajo kakovostne zaščitne kreme različnih proizvajalcev.
Kaj sploh pomenijo te številke faktorja?
Krema s faktorjem 30 za tridesetkrat podaljša čas, ki ga lahko preživimo na soncu, ne da bi nas opeklo. Ob tem naj opozorim, da proizvajalci krem pri testiranju namažejo kožo zelo na debelo in da je pri tako debelem namazu krema res tako učinkovita, kot piše. Predvidena količina zaščitne kreme za enkratno mazanje je 35 mililitrov, kar pomeni, da bi eno tubo porabili v enem dnevu. Zato svetujem nakup kreme z nekoliko višjim zaščitnim faktorjem, pa bo tudi manj debel nanos kreme učinkovit.
Kljub previdnosti se nam kaj lahko primeri, da nas sonce opeče.
To se nam vedno lahko zgodi, čeprav upam, da se bo zgodilo čim manjkrat. Če nas sonce opeče, se moramo takoj umakniti v senco, da preprečimo dodatne poškodbe kože. Opečeni predel hladimo z obkladki ali vlažilnimi kremami in rdečina in bolečina navadno v nekaj dneh mineta. Če je opeklina zelo huda, lahko pri zdravniku dobimo protivnetno zdravilno kremo in protibolečinske tablete. Mimogrede, ena od izjemno učinkovitih rešitev za otroke so UVmajice.
Katero kremo za sončenje uporabljate vi?
Na morju uporabljam zelo malo zaščitne kreme, saj večino časa prebijem v senci. Veliko več je porabim ob drugih prostočasnih in športnih aktivnostih na prostem. Ker je moja koža za sonce občutljiva in je hitro opečena, potrebujem visok zaščitni faktor 50+, kakovostne kreme pa izbiram v lekarni.
Zdenka Malenšek
