Tole je pa res ena katastrofa
Zagotovo ste bili prepričani, da zaradi vedno večje ozaveščenosti vedno več ljudi belega sladkorja sploh ne uporablja več ter išče bolj zdrave različice za sladkanje jedi in sladic. A podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo nasprotno. V letu 2015 je bilo v Sloveniji porabljenih 143.220 ton belega sladkorja, leta 2010 pa »le« 111.000 ton. Kakšen je torej dejanski vpliv belega sladkorja na naše zdravje in katere so njegove bolj zdrave alternative?
Namizni beli sladkor ali saharoza je sestavljen iz molekule fruktoze in glukoze. Glukozo porabljajo in presnavljajo vsi telesni organi (mišice, možgani, dihala …), fruktoza daje sladkorju sladek okus, za telo pa nima posebne funkcije, daje mu le energijo. Lahko jo prebavijo le jetra, zato jih s prevelikim zaužitjem fruktoze močno obremenimo. Telo takrat nima druge izbire, kot da odvečno fruktozo spremeni v jetrno maščobo, kar vodi do zamaščenosti jeter. In ko so jetra tako zamaščena, da to vpliva na njihovo delovanje, se pojavi rezistenca na inzulin, ki vodi v srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen in druge kronične presnovne bolezni.
Za debelost je kriv sladkor, ne maščobe!
Dr. Robert H. Lustig, ameriški endokrinolog in specialist za otroško debelost, pravi, da sladkor ni le škodljiv, je toksičen. Pri tem so pomembne količina, pogostost in časovno obdobje rednega uživanja sladkorja. Fruktoza je postala sestavni del večine industrijsko predelane hrane, kar predstavlja velik problem. Za debelost je kriv sladkor, ne maščobe!
Praktično vsako sadje vsebuje saharozo, učinkovito pridobivanje pa je možno le iz sladkorne pese in sladkornega trsa. Rafinirani sladkor je sladkor, iz katerega so bile odstranjene neželene primesi (vlakna, plesni, bakterije), obenem pa zelo pomembne sestavine, kot so minerali, vitamini in beljakovine. Zato mora naše telo za njegovo presnovo prispevati ta mikrohranila iz lastnih zalog, kar pa predstavlja zanj ogromen stres.
Predelan oziroma rafiniran sladkor nas le navidezno nasiti, v bistvu pa naše telo popolnoma izstrada. Ker vsebuje kar 99,9 % saharoze, ki je zdravju škodljiva, ter prazne kalorije, smo po zaužitju zelo kmalu spet lačni, pogosto pa tudi izčrpani. Po zaužitju sladke hrane se v krvi po nekaj urah dvigne raven sladkorja, to pa negativno vpliva na delovanje imunskega sistema. Sladkor močno poruši ravnovesje mineralov v organizmu, kar lahko vpliva na občutek stalne utrujenosti, tesnobe, depresije ter pri otrocih pojava hiperaktivnosti.
Beli proti rjavemu sladkorju
Sladkorni trs gre v samem procesu pridobivanja sladkorja skozi različne proizvodne postopke, s katerimi dobimo kristalni sladkor oziroma surovi rjavi sladkor. Barvo mu daje melasa (stranski produkt predelave sladkornega trsa). Razlika med belim in rjavim sladkorjem je zanemarljivo majhna. Beli sladkor je povsem prečiščen, rjavi nekoliko manj in še vsebuje nekaj mineralov v za zdravje zanemarljivih količinah.
Nadomestki sladkorja
Pri uporabi nadomestkov sladkorja je potrebna previdnost, saj so številni sintetični in za naše telo prav nič boljši od navadnega sladkorja. Pomembno je, da izberemo sladkorni nadomestek s čim nižjim glikemičnim indeksom – GI (pod 50), vsebuje naj čim manj fruktoze ter čim več mikrohranil.
Med bolj zdrave nadomestke sladkorja sodijo:
- Kokosov sladkor: bogat z zelo hranilnimi snovmi, nizek GI, popolnoma naraven in nerafiniran. Naj bi vseboval do 45 % fruktoze, zato ga je treba uživati le v zmernih količinah.
- Jakonov sirup: sladilo z nizkim GI, pridobivajo ga iz južnoameriškega gomolja jakona, ki po videzu spominja na krompir, po okusu pa na jabolko. Dobra alternativa za diabetike.
- Lukuma: naravno sladilo iz perujskega sadja lukuma. Vsebuje številna hranila, je pol manj sladek kot beli sladkor.
- Naravna stevia: ima ničelni GI in izrazito sladek okus (z 1 žličko nadomestimo kar 200 g belega sladkorja). Je bolj primerna po naporni vadbi in za manjšanje kalorične vrednosti denimo domačih sladic.
- Eritritol: naravno sladilo, ničelni GI, tudi za diabetike.
Zanimivosti o sladkorju:
- Beseda sladkor izvira iz sanskrtske besede sarkara.
- Edini okus, po katerem ljudje prirojeno hrepenimo, je okus sladkega.
- Ena žlica kečapa vsebuje eno čajno žličko sladkorja. Sladkor je tudi v marinadah, krekerjih, kruhu, solatnih prelivih brez maščob, paradižnikovi omaki …
- Prekomerno uživanje sladkorja povezujejo z nastankom rakavih bolezni. Študije kažejo, da večje količine zaužitega sladkorja negativno vplivajo na preživetje pri
bolnikih z rakom debelega črevesja in dojke. - Odvisnost od sladkorja bi lahko bila genetsko pogojena. Študije kažejo, da ljudje z genetsko spremembo hormona lakote grelina zaužijejo več sladkorja (in alkohola) kot tisti brez genetske spremembe.
- Sladkor s procesom glikacije vpliva na nastanek kožnih gub, saj se veže na kolagen v koži in tako zmanjšuje njeno elastičnost.
Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine
