Tinitus – Moteče šumenje v ušesih (tinitus) lahko učinkovito omilimo
Tinitus (lat. tinnitus) je šumenje v ušesih in/ali v glavi, ki nastane brez prisotnosti zunanjega zvoka in ga večinoma sliši le prizadeta oseba, ki ga opisuje kot piskanje, zvenenje, brnenje, brenčanje, petje čričkov, pretakanje vode v ušesih itd. Tinitus je lahko kratkotrajen in izzveni ali dolgotrajen, kronični tinitus. Približno 10 % do 15 % odrasle populacije sliši dolgotrajni šum v ušesih in/ali glavi, vendar pa ima le 0,5 % do 2 % zaradi tega hude težave in poišče strokovno pomoč. Dve tretjini bolnikov imata poleg tinitusa tudi okvaro sluha.
Vzroki nastanka tinitusa
Najpogostejši vzrok za kronični tinitus je okvara sluha, ki nastane zaradi okvare čutnic v notranjem ušesu. Okvaro čutnic lahko povzročajo različne bolezni in stanja kot so obolenja ušes (vnetja, poškodbe, otoskleroza, Menierova bolezen in nenadna izguba sluha), izpostavljenost hrupu, starostna naglušnost, motnje prekrvavitve v notranjem ušesu zaradi bolezni srca in ožilja, bolezni presnove, poškodbe glave, čeljustnega sklepa in vratu, nekatere sistemske, nevrološke in psihiatrične bolezni ter redki tumorji slušnega živca ter možganov. Največkrat je za poslabšanje in moteč tinitus kriv stres.
Vpliv stresa na nastanek tinitusa
Znano je, da je med bolniki s trajnim, motečim šumenjem v ušesih več kot tretjina tistih, ki se zdravijo zaradi anksiozno-depresivne motnje. Stresen način življenja sodobnega človeka neposredno vpliva na naraščajoče število bolnikov s tinitusom. Prizadetost zaradi tinitusa je direktno odvisna od stresa in odziva nanj. Tinitus je najpogostejši med 30. in 65. letom starosti, kar pomeni, da prizadene delovno aktivno populacijo, pri kateri se že kaže kumulativni učinek stresa.
Vpliv hrupa na nastanek tinitusa
Hrup, ki presega kritično raven za okvaro sluha (85 dB), ima lahko za posledico ušesne simptome, kot sta tinitus in trajna okvara sluha. Kritičnemu hrupu so izpostavljeni delavci v kovinski, tekstilni, lesni in drugih industrijah ter gradbeništvu. Glasni glasbi, ki tudi lahko okvari sluh, so pogosto izpostavljeni poslušalci na koncertih in poklicni glasbeniki.
Pomembno je ozaveščanje glede škodljivega vpliva hrupa in (pre)glasne glasbe na sluh in preprečevanje okvare z redno uporabo zaščitnih sredstev (čepki, zaščitne slušalke).
Narašča tudi število najstnikov s težavami zaradi tinitusa. Glavni problem pri njih pa je nekritična uporaba slušalk in dolgotrajno poslušanje glasnih vsebin preko slušalk brez premora.
Pešanje sluha in šumenje v ušesih pri starejših
Pri starejši populaciji je tinitus pogosti spremljevalec naglušnosti, lahko pa tudi prvi opozorilni znak pešanja sluha še pred težavami pri razumevanju in sporazumevanju.
Diagnostika tinitusa
Diagnostika tinitusa temelji na otorinolaringološkem pregledu in avdiološkimi meritvami. To so meritve sluha in šuma: avdiogram (ADG) in lokalizacija šuma: opredelitev višine in jakosti šuma, testiranje ravnotežja, CT in MR slikanje glave ter možganskega ožilja.
Glede na dodatne težave in bolezni, ki lahko vplivajo na šumenje, pride v poštev še slikanje vratne hrbtenice, čeljusti in napotitev k drugim specialistom, npr. nevrologu, ortopedu, internistu, psihologu in psihiatru.
Zdravljenje tinitusa, slušni aparati
Po natančni diagnostiki in izključitvi organskega vzroka za tinitus v primeru, da je okvarjen sluh in da ni indikacije za operativni poseg, predpišemo slušni aparat. Ta obenem učinkuje tudi kot masker šuma. Na voljo so tudi aparati z vgrajenim šumom ali glasbo. Lahko predpišemo zdravila za izboljšanje prekrvavitve notranjega ušesa, eventualno pa tudi pomirjevala in antidepresive, a le za prehodno obdobje.
Pomembna je seznanitev bolnika z osnovami tehnik privajanja na šumenje, kjer podamo navodila za maskiranje (prekrivanje) šuma in za postopke za zmanjšanje zaznavanja šuma.
Glasba za maskiranje (prekrivanje) šuma, akupunktura, medicinska hipnoza
Najbolj učinkovito prekrivanje šuma dosežemo s prijetno in sproščujočo glasbo z zvoki narave. Ta deluje na slušne poti in povezave s čustvenimi centri v možganih tako, da pospeši reprogramiranje novonastalih napačnih povezav, ki vzdržujejo šumenje. Kombinacija šumov in zvokov narave, npr. šum valovanja, žuborenja, dežja, petje ptičkov in čričkov, zvok gozda itd., zelo učinkovito maskira šum, preusmerja pozornost in pomirja prizadetega. Obenem pa deluje tudi protistresno, kar je ključnega pomena, zlasti v začetni fazi privajanja na moteče šumenje. Kot dopolnilno terapijo uporabljamo fizioterapijo, sprostitvene metode kot so vaje za razgibavanje hrbtenice, joga, tai chi, meditacije, dihalne vaje, ročne masaže vratu in hrbta ter akupunkturo in medicinsko hipnozo. Osredotočamo se tudi na morebitne psihosomatske vzroke tinitusa in priporočamo psihoterapijo.
Zaključek
Pri tinitusu je mogoče učinkovito pomagati in simptome pogosto omiliti. Najslabše je prizadetega in zaskrbljenega bolnika odsloviti z napovedjo, da mu bo šum ostal za vedno in da se mora z njim sprijazniti. Ključna je vloga zdravnika v podajanju pravilnih in pomirjajočih informacij ter skupna izbira najučinkovitejšega individualnega načina za lajšanje šumenja za vsakega posameznika. Z dobrim sodelovanjem postane tinitus s časom nemoteč, skoraj neslišen, lahko pa tudi izzveni.
mag. Branka Geczy, dr. med, otorinolaringologinja, avdiologinja in akupunkturologinja
