Rahitis – Izjemno pomemben sončni vitamin
Včasih, ko je bila prehrana otrok skromna, zaradi revščine ali vojnih razmer, smo lahko videli otroke z značilno deformirano hrbtenico, prsnim košem in okončinami. Tako imenovane kurje prsi, značilne zadebelitve na sklepih (med rebri in prsnico) ter slaba mišična razvitost niso bile redek pojav.
Pretirano izpostavljanje soncu poveča tveganje za sončne opekline in kožnega raka, medtem ko predoziranje z vitaminom D na ta način ni mogoče. Poleti čas sončenja le ustrezno skrajšajte oziroma uporabite ustrezno zaščito (pokrivala, dolgi rokavi, sončna krema). Potrebe po vitaminu D pokrije že 10–15 minut sončne svetlobe med 10. in 16. uro, četudi izpostavite samo obraz in roke. Preživite svoj prosti časa zunaj, aktivno in varno!
Poleg teh sprememb smo opažali še druge motnje v razvoju, denimo zmanjšano inteligenco, nepravilno oblikovano lobanjo, zapoznelo rast zob, mišične krče ter večjo dovzetnost za okužbe. Vse to je bila posledica pomanjkanja vitamina D. Ta je zadolžen za absorpcijo kalcija in fosforja v prebavilih, s čimer posredno uravnava rast in obnovo kosti. Brez vitamina D se kalcij ne more primerno naložiti v kosti, zaradi česar je kost manj trdna in rast upočasnjena. V otroški dobi se bolezen imenuje rahitis.
Danes rahitis uspešno preprečimo z načrtnim dodajanjem vitamina D (v obliki kapljic) vsem majhnim otrokom (do 1. leta starosti), saj materino mleko ne pokriva dnevnih potreb. Primerna prehranjenost je v Sloveniji vse redkejši problem, trenutno bolj problematičen je naš način življenja. Današnje generacije otrok preživijo vse več časa za ekrani. Odrasli opravljajo svoje delo pretežno v zaprtih prostorih, medtem ko so starejši, predvsem zaradi slabše mobilnosti, vezani na dom. Tako smo vsi pogosto prikrajšani za blagodejne vplive sončnih žarkov. Pomanjkanje vitamina D je postalo svetovni problem. Po raziskavah sodeč ga primanjkuje večini Slovencev skozi vse leto.
Vitamin D – SONČNI VITAMIN
Vitamin D je topen v maščobah. Nastaja pod vplivom ultravijoličnih žarkov v koži. Najdemo ga tudi v hrani v dveh oblikah: kot vitamin D2 (ergokalciferol) in vitamin D3 (holekalciferol). Vitamin D2 najdemo v rastlinskih živilih, medtem ko se vitamin D3 nahaja v živilih živalskega izvora, kot so mleko, jajca in ribje olje oziroma ribe (sardine, losos, tun …).
Slednji se bolje absorbira v tankem črevesju. Vitamin D, ki ga vnesemo s hrano ali tvorimo v koži, je biološko neaktiven. Da bi se spremenil v aktivno obliko, se mora dvakrat hidroksilirati. Prvič se to zgodi v jetrih, nato še v ledvicah, kjer se spremeni v kalcitriol ali hormon D. Po količini se ga v koži tvori več, kot ga zaužijemo s hrano.
Pomanjkanje vitamina D – rahitis in osteomalacija
Pomanjkanje vitamina D ne pusti posledic le pri otrocih, temveč tudi pri odraslih. Gre za isti mehanizem, le da v tem primeru bolezen imenujemo osteomalacija. Bolniki tožijo, da so utrujeni. Bolijo jih kosti, ki so še posebej občutljive na pritisk. Pojavi se tudi zmanjšana moč proksimalnih mišičnih skupin. Dvigovanje in sedanje ter hoja po stopnicah postanejo velik problem. Pri starejših se stanje pogosto prekriva z osteoporozo, kjer gre pospešeno razgradnjo kosti in izgubo že pridobljene kostne mase. Zato so pogostejši zlomi – že ob najmanjših obremenitvah.
Vitamina D lahko primanjkuje zaradi nezadostnega vnosa s hrano ali premajhne izpostavljenosti soncu. Razlog je lahko tudi nezadostna pretvorba vitamina D v aktivno obliko zaradi bolezni oziroma starostnih sprememb ledvic. Med drugimi razlogi so predvsem bolezni, ki poslabšajo absorpcijo hranil (celiakija, vnetna črevesna bolezen), ter bolezni jeter (biliarna ciroza). Pomanjkanje vitamina D je povezano tudi z visokim krvnim tlakom, depresijo, ekcemi, debelostjo, imunskimi boleznimi in sladkorno boleznijo. Ker vitamin D stimulira diferenciacijo telesnih celic (specializacija celic za različne funkcije) in zavira proliferacijio (hitra delitev oziroma razmnoževanje celic), bi posledično lahko sklepali, da bi lahko njegovo pomanjkanje vodilo v nekontrolirano proliferacijo celic in s tem do rakavih obolenj.
Diagnostika
Ob sumu na rahitis ali osteomalacijo opravimo klinični pregled in vzamemo natančno anamnezo. Povprašamo o morebitnih simptomih, boleznih in predhodnih operacijah, prehranskih navadah in izpostavitvi sončnim žarkom. Sledijo laboratorijske preiskave in rentgenska slika kosti, s čimer v večini primerov ločimo osteomalacijo od drugih bolezni, ki povzročajo bolečine v mišicah in kosteh.
Preprečevanje
Več vitamina D potrebujejo predvsem otroci v razvojnem obdobju ter ženske v nosečnosti in času dojenja. Nagnjeni k pomanjkanju v kasnejših letih so predvsem kronični bolniki in slabše pokretni starostniki. Poleg tega, da starostniki redko zapustijo svoj dom, njihova koža slabše sintetizira vitamin D. Sluznica črevesja z leti atrofira, kar dodatno zmanjša absorbcijo vitamina D, medtem ko ga starostno spremenjeni ledvici težje spremenita v aktivno obliko. V takih primerih je smiselno uživanje prehranskih dopolnil.
Pogosto vitamina D primanjkuje tudi bolnikom z laktozno intoleranco, vegetarijancem in veganom. Za preprečevanje bolezni oziroma pravilno gradnjo kosti je treba zagotoviti tudi zadosten vnos kalcija. Bolniki, ki jemljejo glukokortikoide (zavirala vnetja), zdravila za hujšanje ali antikonvulzive, naj bodo pozorni na simptome pomanjkanja vitamina D, saj je zaradi zdravil lahko moten njegov metabolizem. Glede nadomeščanja se vedno posvetujte z izbranim zdravnikom.
Zdravljenje
Po priporočilih svetovne zdravstvene organizacije dnevnim potrebam po vitaminu D zadostimo z vnosom okoli 1000 IE/dan. Tako je povprečno treba dodati okoli 400–800 IE/dan (odvisno od posameznika). Bolnikom svetujemo vitamin D (v obliki kapljic) zlasti v zimskih mesecih. Študije so pokazale, da le večmesečno uživanje odmerkov, ki močno presegajo priporočeno dnevno količino (več 10-krat), lahko škoduje zdravju. Ob predoziranju vitamina D se namreč močno zveča raven kalcija v krvi, kar lahko povzroči slabost, drisko, izgubo apetita, bruhanje, motnje srčnega ritma in zmedenost. Poveča se izločanje kalcija z urinom in s tem možnost nastanka ledvičnih kamnov in okvare ledvic.
Maja Miklič, dr. med.
