Poletne nadloge in nadlegovalci
Poletje prinaša poleg prijetnih doživetij in uživanja na plažah tudi kakšno malo bolj zoprno »dogodivščino«. V okolju nismo sami, lahko se srečamo s katerim od drugih bitij, ki nam v osnovi nočejo nič hudega, so pa posledice srečanj lahko nadležne. Razen bližnjih srečanj (ali pa zaradi njih) lahko pride tudi do kakšne poškodbe, padca, rane…
Dobro je vedeti, s čim imamo opravka in kaj narediti
Da bi vam poletni dopust ostal v lepem spominu, je poleg ogibanju močnim sončnim žarkom in uporabi sončnih krem potrebno pomisliti tudi na živali, ki nam lahko povzročijo nevšečnosti ali celo resne bolezni. V potovalni lekarni je pametno imeti repelente proti komarjem in/ali klopom, za potovanje v trope tudi mrežo proti komarjem, gel blazinice za hlajenje po piku, vbodu ali ugrizu živali in kremo z antihistaminikom ali kortikosteroidom.
Če vemo, da smo alergični, je potrebno s seboj vzeti tudi ustrezna zdravila. Vedno se moramo pozanimati, katere nevarne živali prežijo na nas na območju, kamor se odpravljamo, in obiskati potovalno ambulanto, kjer lahko dobimo vse informacije o potrebnih cepljenjih in zdravilih, ki jih na poti še potrebujemo. Dobro je tudi vedeti, v katerem kraju se nahaja najbližja ambulanta, kamor se lahko zatečemo po pomoč.
Eno nadležnejših bitij, s katerimi se srečujemo poleti, je komar
V našem okolju komarji ne prenašajo bolezni, v tropih pa se ob piku lahko okužimo z malarijo, rumeno mrzlico ali vročico denga. Na teh območjih je treba uporabljati repeletne z DEET in jemati antimalarike oziroma se cepiti proti rumeni mrzlici. Po piku na razdraženo srbečo kožo lahko nanesemo gel aloe vere ali mazila, ki vsebujejo sredstva proti srbenju.
Čebele, ose, sršeni
Druga leteča majhna bitja, ki nam lahko zagrenijo poletni dan so čebele, ose in sršeni. Ob piku spustijo strup. Njihov pik je navadno le boleč, pri nekaterih ljudeh pa se razvije huda alergijska reakcija ali celo anafilaktični šok. Po piku je treba takoj previdno izvleči želo in mesto hladiti z ledom ali mrzlo vodo.
Če se pojavijo znaki sistemske bolezni (koprivnica po vsej koži, srbež, otekanje okoli oči, velik strah, težko dihanje …), je potreben takojšen obisk zdravnika, saj gre lahko za stanje, ki ogroža življenje.
Klop ni le pod klopjo
Gre za drobnega krvosesnega zajedavca, ki se zadržuje v visoki travi z grmovjem, na robovih jas in v gozdni podrasti. Klopi prenašajo dve bolezni, ki imata lahko hude posledice; lymsko boreliozo in klopni meningoencefalitis.
Proti slednji se lahko cepimo, kar priporočamo vsem, ki se veliko zadržujejo v naravi. Vbod klopa preprečimo, tako da se pred odhodom v gozd primerno obujemo in oblečemo (dolge hlače in nogavice, gladki materiali in svetla oblačila, da klopa hitreje opazimo), da na nepokrito kožo nanesemo repelente in se po vrnitvi domov natančno pregledamo (kožni pregibi, za uhlji, lasišče, dimlje, pazduhe), se stuširamo in si umijemo glavo.
Če klopa opazimo, ga moramo čim hitreje odstraniti. Če dobimo kolobarjast izpuščaj, je treba obiskati zdravnika.
Pajki pogosto vzbujajo grozo,
vendar so redki nevarni. Najpogosteje se zadržujejo v kamnitih ograjah, zemeljskih razpokah in na straniščih. V našem okolju najbolje poznamo črno vdovo, katere ugriz čutimo kot ostro bolečino, ki se razširi na okončine in trup, sledijo znojenje, slinjenje, slabost in bruhanje, lahko zvišanje krvnega pritiska. Težave se velikokrat umirijo v nekaj urah do nekaj dneh.
Bolj so ogroženi otroci in starejši. Po ugrizu pajka si pomagamo z analgetikom za lajšanje bolečin, prizadeti ud potopimo v vročo kopel, kar pomaga razgraditi strup, in poiščemo zdravniško pomoč.
… pa tudi škorpijoni
Priporočljivo je vedno preveriti čevlje, preden si jih obujemo (zlasti, če šotorimo), saj se tako izognemo ugrizu pajka ali piku škorpijona. Tudi škorpijonov pik je močno boleč, nastane lokalna oteklina, sicer pa v našem okolju niso nevarni. Nevarnejše vrste najdemo v tropih, kjer je pik smrten v enem do štirih odstotkih.
Po piku je priporočljivo mirovanje, hladni obkladki in po potrebi krema z antihistaminikom ali kortikosteroidom. Če je žrtev otrok ali starejša oseba, je potrebno hitro poiskati pomoč, sicer pa spremljati splošno stanje in obiskati zdravnika samo, če pride do zapletov.
Kaj pa kače?
Kača ugrizne v samoobrambi, resnost zastrupitve je odvisna od moči in odmerka strupa, velikosti kače, starosti in imunosti žrtve, mesta ugriza. Pri nas sta strupena navadni gad in modras. Navadni gad ima na glavi temno liso v obliki črke X ali V, na telesu pa cikcakasto progo, modrasa pa prepoznamo po značilnem rožičku na nosu in rdeči barvi na spodnji strani repa.
Ugriz boli, lokalno nastane modrica, zelo redko nastopi smrt. Pametno si je zapomniti, kakšna kača nas je ugriznila, po piku se svetuje mirovanje in čimprejšnji obisk pri zdravniku.
Na morju nam lahko pokvarijo užitek tudi meduze
Velikokrat nas pri plavanju presenetijo, saj so prozorne in jih ne opazimo. Ožig povzroči blago kožno reakcijo (lahko tudi mehurje) in bolečine, ki minejo v nekaj urah, srbenje pa v nekaj dneh.
Preostale dele meduze moramo sprati z morsko vodo in jih odstraniti s pinceto, pomaga tudi namakanje v raztopini kisa. Če je ožig zelo hud, lahko nanesemo kremo s kombinacijo analgetika, antihistaminika in kortikosteroida.
Pri hoji po morskem dnu moramo biti pozorni tudi na morske ježke
Ti nam s svojimi bodicami lahko povzročijo hude preglavice, sicer pa so nenevarne živali. Bodice so zelo ostre in drobljive, tako da pogosto ostanejo v koži, potem ko se zbodemo. Iglice je potrebno previdno odstraniti, nekatere preostale iglice se bodo izločile same, zelo redko je potreben operativni poseg, ko preostale iglice, ki se niso izločile, povzročajo bolečine.
Na nič hudega sluteče kopalce in ribiče v našem morju prežijo tudi nekatere strupene ribe
Pri nas je to npr. morski zmaj, ki ima strupene trne na repu. Vbod povzroči hude bolečine, globoke rane in lahko tudi bruhanje. Nevarna je tudi škarpena, ki ima trne na hrbtni plavuti in na škržnih poklopcih, in rdeči škarpoč (murena), ki lahko ugrizne in povzroči grde bakterijske okužbe rane.
Dobro je vedeti, kaj nas lahko čaka in koga lahko srečamo. Še boljše je biti pripravljen in kjer in kadar se da, delovati preventivno. Najboljše pa je, da se z vsemi prežečimi nevarnostmi ne ukvarjamo pretirano in uživamo na zasluženem dopustu.
Katarina Plausteiner Đorđević, dr. med., spec. družinske medicine
