Razvoj odpornosti bakterij na antibiotike: kaj lahko storimo?
Izr. prof. dr. Matjaž Jereb, dr. med., specialist infektologije in intenzivne medicine, opozarja na problem odpornosti bakterij na antibiotike in nepotrebno uporabo antibiotikov kot javno-zdravstveni izziv 21. stoletja. V članku se pogovarjamo o vplivu napačne uporabe antibiotikov, kdaj uporabljati antibiotike in kdaj jih odsvetovati ter vplivu veterinarske in predelovalne industrije na razvoj odpornosti bakterij.
Ob svetovnem tednu in evropskem dnevu ozaveščanja o protimikrobnih zdravilih, katerega namen je strokovno in tudi laično javnost opozoriti na globalni problem odpornosti mikroorganizmov proti protimikrobnim zdravilom, smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Matjažem Jerebom, dr. med., specialistom infektologije ter intenzivne medicine, vodjem Oddelka za intenzivno terapijo na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana. Dr. Jereb opozarja, da sta nepotrebna uporaba antibiotikov in posledični razvoj odpornosti bakterij proti njim med največjimi javno-zdravstvenimi izzivi 21. stoletja.
Kaj lahko povzroči napačna uporaba antibiotikov?
Zaradi napačne ali nepotrebne uporabe antibiotikov ustvarjamo razmere, v katerih se razrastejo slabše občutljive ali proti antibiotikom odporne bakterije. Problem ni samo prekomerna poraba antibiotikov v humani medicini, veliko preveč antibiotikov se predpiše in porabi tudi v veterini in predelovalni prehranski industriji. Proti antibiotikom odporne bakterije se prenašajo med bolniki v bolnišnicah in povzročajo številne okužbe, pri zdravljenju katerih smo zaradi pomanjkanja učinkovitih zdravil pogosto v težavah. S premeščanjem bolnikov med bolnišnicami se odporne bakterije širijo med zdravstvenimi ustanovami in s potovanji tudi med državami.
Kdaj je protimikrobna zdravila oziroma antibiotike smiselno uporabljati in kdaj jih odsvetujete?
Ključna je pravilna strokovna ocena, ali ima bolnik bakterijsko okužbo. Samo bakterijske okužbe zdravimo z antibiotiki. Treba je vedeti, da 80 odstotkov okužb, ki se pojavljajo v zimskih mesecih, povzročajo virusi in ne bakterije. Virusnih okužb nikoli ne zdravimo z antibiotiki. Na drugi strani pri bakterijskih okužbah pričakujemo, da bo antibiotik učinkovit. Z antibiotiki ubijemo občutljive bakterije in ne znižujemo vročine ali lajšamo bolečin.
Koliko se v svoji praksi srečujete z bolniki, ki so razvili odpornost proti antibiotikom?
Na kliniki se dnevno srečujemo z bolniki, ki so kolonizirani ali okuženi s proti antibiotikom odpornimi bakterijami. Tovrstne okužbe so na teh oddelkih pogostejše. Žal se srečujemo tudi z okužbami, povzročenimi z bakterijami, odpornimi praktično proti vsem antibiotikom, ki jih imamo na razpolago. Okužbe s proti antibiotikom odpornimi bakterijami podaljšujejo čas zdravljenja v bolnišnicah, vodijo v dodatne zaplete, dvigujejo stroške zdravljenja in žal se neredko slabo končajo. Odpornost bakterij proti antibiotikom številne posameznike in celotno družbo tudi ogromno stane.
Koliko bolnikov po dostopnih podatkih prejema antimikrobna zdravila in koliko od teh neupravičeno?
V letu 2021 smo v Sloveniji porabili 20.400 definiranih dnevnih odmerkov (DDD) na tisoč prebivalcev na dan. DDD je tehnična enota za merjenje porabe nekega zdravila. Za vsako zdravilo je določena glede na običajen in najpogostejši dnevni odmerek, ki ga prejme odrasli človek za najpogostejšo indikacijo. Ne vem, koliko protimikrobnih zdravil je bilo predpisanih neupravičeno. Se pa ocenjuje, da je 50 odstotkov antibiotikov predpisanih napačno. Gre za napačno indikacijo, napačen odmerek, predolgo ali prekratko zdravljenje, preširok spekter izbranega antibiotika in neupoštevanje sestopa. Kar pomeni, da po dobljenih mikrobioloških izvidih izkustveno predpisanega širokospektralnega antibiotika ne zamenjamo za antibiotik ožjega spektra in s tem zmanjšamo selekcijski pritisk na bakterije glede nastanka odpornosti.
Zakaj po vašem zdravniki še vedno predpisujejo preveč antibiotikov?
Razlogi so različni. Večji del antibiotikov je predpisan zunaj bolnišnic, kjer je včasih težko zanesljivo oceniti, katere vrste okužbo ima bolnik. Potem je lahko tu nesprejemljiv pritisk bolnika ali svojcev, ki želijo antibiotik, ter žal še vedno podcenjevanje in nepoznavanje problema odpornosti mikroorganizmov proti protimikrobnim zdravilom med zdravniki, ki neracionalno in napačno predpisujejo antibiotike. Problema odpornosti bakterij proti antibiotikom ne bomo odpravili, ga pa lahko učinkovito omejimo. Pomembni so ukrepi stroke in izobraževanje. Vsak med nami se mora zavedati, da nepotrebno in nepravilno antibiotično zdravljenje povzroča škodo tako posamezniku kot družbi. Dejstvo je, da je razvoj novih antibiotikov dolgotrajen proces in število novih protimikrobnih zdravil, ki prihajajo na trg, se je v zadnjih dvajsetih letih pomembno upočasnilo. Na drugi strani so bakterije – kar se prilagajanja in razvoja odpornosti tiče – vedno korak pred nami.
Zakaj je nepravilna in nepotrebna uporaba protimikrobnih zdravil, predvsem antibiotikov, še posebno prišla do izraza v času epidemije covida-19?
Covid-19 je bolezen, ki jo povzroča virus sars-cov-2 in je ne zdravimo z antibiotiki. Imajo pa bolniki s covidom-19 pogosteje povišane nekatere laboratorijske kazalce vnetja, podobno kot pri bakterijskih okužbah, kar je nekatere zdravnike zavedlo, da so se napačno odločili za antibiotično zdravljenje. Na drugi strani lahko pri bolnikih s hudo ali kritično obliko bolezni, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, pride do sekundarnih bakterijskih okužb. Bakterijske zaplete pa zdravimo z antibiotiki. Od marca 2020 smo na intenzivnih oddelkih v Sloveniji skupaj zdravili več kot 5500 življenjsko ogroženih bolnikov in ti so zaradi bolnišničnih bakterijskih okužb pogosto prejemali antibiotike. Zaradi dolgotrajne hospitalizacije, pomanjkanja postelj in predvsem negovalnega osebja vsi ukrepi za preprečevanje širjenja odpornih bakterij v bolnišnicah niso bili optimalni, zato smo v bolnišničnem okolju med epidemijo covida-19 beležili več okužb z večkratno odpornimi bakterijami proti antibiotikom in posledično pogosteje uporabili antibiotike širokega spektra. Krog negativne zanke je bil tako sklenjen. Večja poraba antibiotikov namreč negativno vpliva na razvoj odpornih bakterij.
Koliko ljudi v Evropi umre zaradi okužb, ki jih povzročijo bakterije, odporne proti antibiotikom?
Po oceni v Evropi na leto zdravimo več kot 670.000 okužb z odpornimi bakterijami, večino v bolnišničnem okolju. Kar 35.000 ljudi na leto zaradi okužb z odpornimi bakterijami v EU žal tudi umre. Pričakuje se, da bo do leta 2050 zaradi okužb z bakterijami, odpornimi proti antibiotikom, po svetu umrlo do 10 milijonov ljudi.
Kaj nam lahko prinese prihodnost, če se bo trend naraščanja odpornosti proti antibiotikom nadaljeval?
Nadzorovana raba antibiotikov tako v zunajbolnišničnem kot bolnišničnem okolju je ključna, če želimo učinkovite antibiotike ohraniti tudi za naše potomce. Ob tem ne smemo pozabiti na velike količine antibiotikov, ki se jih v nekaterih okoljih porabi v predelovalni industriji in živinoreji. To ima pomemben vpliv na razvoj odpornosti bakterij proti antibiotikom v okolju. Ob nesmotrni in napačni rabi antibiotikov se nam v prihodnosti ne piše nič dobrega. Lahko se znajdemo v razmerah, da ne bo na razpolago učinkovitih zdravil, s katerimi bi lahko zdravili bakterijske okužbe, kar se nam v bolnišnicah v redkih primerih dogaja že danes.
Izzivu odpornosti mikroorganizmov proti zdravilom se zdaj pridružujejo še glivični patogeni. Kakšno grožnjo predstavljajo?
Ob bakterijskih okužbah se je treba dotakniti tudi invazivnih glivnih okužb, katerih incidenca v razvitem svetu raste. Bolj ogroženi so bolniki z oslabljeno imunostjo. Tovrstne okužbe so pogostejše v bolnišnicah in podobno kot pri bakterijah se tudi pri teh mikroorganizmih že soočamo z odpornostjo proti protiglivnim zdravilom, na kar je letos prvič opozorila tudi svetovna zdravstvena organizacija.
Kako naj ljudje poskrbijo za večjo odpornost organizma proti različnim virusnim okužbam?
Ljudje se premalo zavedajo dejstva, da so v veliki meri za svoje zdravje odgovorni sami. Ustrezna uravnotežena prehrana, redna telesna aktivnost, skrb za počitek in regeneracijo po napornem delu, izogibanje prekomernemu pitju alkohola in kajenju pomembno prispevajo k ohranjanju zdravja in dobrega počutja. Številne kronične bolezni sodobnega časa so posledica prekomerne telesne teže in nezdravega načina življenja. Vse seveda ni v naših rokah, pa vendarle se lahko z dobro psihofizično kondicijo bolje upiramo različnim okužbam. Dodatno se lahko pred nekaterimi virusnimi okužbami, kot je gripa, zaščitimo tudi s cepljenjem.
Kako za svoje zdravje, predvsem v zimskem času, ko so viroze bolj razširjene, poskrbite vi?
Večkrat v šali komentiram, da bi največ za svoje zdravje naredil, če bi pustil službo in se preselil v Dalmacijo. A svoje delo z veseljem opravljam in ob upoštevanju prej naštetih nasvetov uspevam ohranjati ravnovesje. Pa vsako leto se cepim proti gripi.
Romana Špende
