Ne obupajte, mogoče boste sladkarije uspeli omejiti
Ljudje se rodimo z ljubeznijo do sladkega. To je edini okus, na katerega se ni treba navaditi. Evolucijsko je bilo namreč smiselno s čim manj napora pridobiti čim več energije.
Uživanje zrelih sadežev, bogatih s sladkorjem, je posameznika večplastno nagradilo. Poleg rezerve energije se ob zaužitju sprošča še hormon sreče, ki lahko celo zmanjša zaznavanje bolečine. Kar pomeni, da je to za nas nekakšen tolažilni mehanizem, ki ga lahko hitro zlorabimo. Ob uživanju sladkorja se poveča izločanje dopamina in serotonina. Oba nevrotransmitorja v možganih povzročata občutek sreče in ugodja, ki si ga želimo ponoviti. Hkrati postanemo proti stimulusu bolj odporni in za enak učinek potrebujemo več. Ob odtegnitvi sladkorja se tako dejansko lahko pojavijo motnje razpoloženja, spanja in celo glavoboli.
Zakaj bi se morali upreti skušnjavi?
Priporočena dnevna količina je do 10 čajnih žličk. Danes ga večina zaužije od dva- do trikrat več. Večino s sladkimi gaziranimi pijačami, kar vodi v razvoj sladkorne bolezni, debelosti in srčno-žilnih bolezni. Po obrokih, bogatih s sladkorjem in maščobami, so vrednosti krvnega sladkorja povišane vse od 5 do 8 ur po jedi. V tem času so v krvi povišane vrednosti nekaterih vnetnih proteinov. Stalno vnetje v telesu lahko sproži alergije, težave s prebavo, kožo in sklepi. V procesu glikacije (vezave sladkorja na druge molekule) in oksidacije se tvorijo prosti radikali in aktivirajo encimi, ki poškodujejo kolagen in elastin v koži, kar pripomore k hitrejšemu staranju.
Prosti radikali, ki nastanejo ob presnovi viška sladkorja, poškodujejo tudi žilni endotelij. To je podlaga za aterosklerozo in posledično srčno-žilne bolezni. Škoda se hitro pokaže na drobnih žilah z izgubo vida, okvaro ledvične funkcije in okvaro žil v moškem spolnem udu, kar ima za posledico impotenco.
Kar 90 odstotkov celic v našem telesu predstavljajo bakterije. Velik delež teh (več kot 500 vrst) se nahaja v našem črevesju, uživanje sladkorja pa tam povzroča razrast »slabih bakterij«. Pojavijo se težave s prebavo, debelost, imunske bolezni in slabša absorpcija hranil. Te bakterije so dodatni razlog za naše hrepenenje po sladkem, saj jim tovrstna hrana omogoča idealno življenjsko okolje.
Najpogostejše napake
Napačna izbira izdelkov
Kar 75 odstotkov v naprej pripravljene hrane v trgovinah ima dodan sladkor. Najpogosteje spregledan oziroma skrit sladkor je v sadnih jogurtih, mleku z dodanim okusom, paradižnikovih omakah, ocvrtem krompirju (pomfri), solatnih prelivih in hitri hrani. Zavajajoči so tudi izdelki z nižjo vsebnostjo maščob. Proizvajalci pomanjkanje okusa, pogosto zaradi odvzete maščobe, nadomestijo z dodanim sladkorjem.
Volčja lakota
Pogosto se zgodi, da smo ob spremembah življenjskega sloga preveč zagnani. Zanesljivo ne deluje, če se odločite, da boste preskočili zajtrk in za kosilo pojedli solato. Zaradi padca sladkorja v krvi bodo možgani sprožili »reševalno akcijo« in poiskali najhitrejši izhod iz stiske tako, da si boste neznansko zaželeli slanih prigrizkov ali sladkarij. V njih je namreč ogromno maščob ali enostavnega sladkorja. Posledica tega bo preveliko nihanje insulina, nepotreben vnos praznih kalorij, slabo počutje in utrujenost. Kljub temu ne boste dosegli dolgotrajnega občutka sitosti, ki bi ga dobili po kakovostnem obroku.
Podobno neučinkovito se izkaže, če bi se skušali popolnoma izogniti sladkarijam. Zelo verjetno boste imeli na dolgi rok še večjo željo po prepovedanem, prekrški pa vam bodo vzeli motivacijo in zlomili voljo do bolj zdravega življenjskega sloga. Svetujemo vam, da ste do sebe prijaznejši.
Držite se le naslednjih dveh pravil:
Sladico ali prigrizke si vedno privoščite šele pol ure po glavnem obroku (če bo še želja).
Vzemite le en kos (brez dodatkov) oziroma tako količino, ki jo lahko spravite v malo skodelico kave.
Če to še vedno ne deluje, lahko poskusite zamotiti brbončice, tako da denimo spijete grenko kavo, umijete zobe ali žvečite žvečilko. Ne obupajte, saj le vaja dela mojstra.
Maja Miklič, dr. med.
