Naša življenja so se obrnila na glavo
Zaradi koronavirusa so se naša življenja obrnila na glavo. Posledice so občutne tako na ekonomskem področju, v industriji, kmetijstvu, zdravstveni oskrbi kot tudi v zasebnem življenju.
Svetovna zdravstvena organizacija poleg fizičnega izpostavlja še duševno zdravje ter psihosocialne posledice, ki jih virus prinaša s seboj. Čeprav so večje raziskave na tem področju še v teku, pa strokovnjaki vplive koronavirusa na duševno zdravje primerjajo z učinki epidemije SARS iz leta 2007. Karantena ter izolacija, ki sta sledili tej epidemiji, sta bili dokazano povezani s pojavom depresije, tesnobe, z občutki jeze ter višjo stopnjo samomorilnosti. Poleg tega naj bi bile težave v duševnem zdravju zaradi koronavirusa primerljive s posledicami večjih katastrof (teroristični napadi, naravne in okoljske nesreče). Vsemu navedenemu je skupno, da se kot rezultat lahko pojavijo depresija, posttravmatska stresna motnja, zloraba alkohola in prepovedanih substanc, tesnoba, družinsko nasilje, zloraba otrok … Ena od raziskav, opravljena v 12 državah, je pokazala, da ima epidemija koronavirusa skupaj ukrepi, ki jih prinaša, pomemben vpliv na duševno zdravje na svetovni ravni.
Ugotovitve kažejo, da se kot posledica epidemije poveča tveganje za nastanek različnih duševnih motenj, kot so: depresija, posttravmatska stresna motnja, tesnoba, odvisnosti, izgorelost … K temu veliko doprinašajo izolacija oziroma pomanjkanje socialnih stikov, občutek izgube nadzora nad situacijo, strah pred izgubo bližnjega, žalovanje kot posledica tega, nejasne in nasprotujoče si informacije, negotovost glede zaposlitve ter ekonomska nestabilnost. Ne smemo pozabiti na strah pred stigmo zaradi okuženosti, ki pomembno vpliva na blagostanje posameznika.
Varovalni načini proti tesnobi
Po izsledkih raziskav naj bi optimistično razmišljanje, možnost zaupanja družinskim članom in prijateljem, dnevna fizična aktivnost (vsaj 15 minut) ter zadovoljstvo z urejenostjo razmer na delovnem mestu in v državi predstavljali varovalne dejavnike za naše psihično počutje.
Za svoje duševno zdravje lahko veliko naredimo sami s preprostimi strategijami. V prvi vrsti se moramo zavedati, da so vsa neprijetna čustva, kot so na primer strah, jeza, krivda in žalost, popolnoma normalna. V stresnih situacijah je dobro, da smo nanje pozorni in jih brez zadržkov izrazimo. Potlačevanje čustev namreč samo še poglablja duševne stiske. Ker smo ljudje socialna bitja, je bistvenega pomena ostati povezan z družino in prijatelji.
V primeru socialne izolacije se priporoča uporaba različnih kanalov, ki omogočajo komunikacijo na daljavo. Prav tako je smiselno oblikovati in ohranjati vsakodnevne rutine, pri spoprijemanju s stresom pa se izogibati poseganju po alkoholu, cigaretah in drugih zasvajajočih substancah. Namesto tega se priporoča, da si vzamemo čas zase in počnemo stvari, ki nas veselijo in sproščajo. Dovolj je lahko že kratek sprehod v naravi, prebiranje knjig ali pa samo sproščen večer pred televizorjem.
Ključno je, da so nam aktivnosti, ki jih izvajamo, pri srcu in ne predstavljajo dodatnega bremena.
Priporočljivo je tudi, da prebiranju novic, povezanih s koronavirusom, načrtno namenimo le krajši del dneva, prav tako pa spremljamo samo verodostojne vire informacij (NIJZ, Svetovna zdravstvena organizacija …). Ko se znajdemo v kakršni koli stresni situaciji, je dobro uporabiti spretnosti, ki so nam že v preteklosti pomagale pri spoprijemanju s težkimi življenjskimi situacijami. Zavedati se je treba, da zmoremo in da nam bo uspelo!
V primeru duševne stiske so na voljo psihološka pomoč ter drugi viri pomoči, katerih kontakte lahko najdete na spletni strani: https://www.nijz.si/sl/strokovnjaki-s-podrocja-dusevnega-zdravja-v-casu-epidemije-koronavirusa-na-voljo-za-brezplacne.
Kakšna občutja lahko pričakujemo v tej situaciji?
V času socialnega distanciranja, izolacije ali karantene lahko pričakujemo:
Strah in anksioznost
Lahko ste zaskrbljeni, da bi se okužili z virusom sars-cov2 ali da bi se okužil kdo od ljudi, ki so vam blizu. Lahko ste okuženi in vas skrbi, da bi okužili še koga. Lahko vas je strah odziva drugih na to, da ste okuženi. Vsi ti občutki so popolnoma normalni. Normalno je tudi, da vas skrbi, ali boste imeli dovolj zalog vsakdanjih dobrin, ali boste lahko poskrbeli za svoje bližnje, kako bo z vašim delom v službi. Nekateri ljudje imajo lahko težave s koncentracijo, spanjem ali opravljanjem vsakodnevnih obveznosti.
Potrtost in dolgčas
Prenehanje opravljanja dela in drugih smiselnih aktivnosti zmoti vašo dnevno rutino in lahko v kombinaciji z omejitvami stikov z ljudmi, ki so vam blizu, povzroči občutke žalosti ali depresivnega razpoloženja. Po daljšem obdobju omejenosti gibanja in bivanja doma brez smiselnih zaposlitev lahko pride do občutkov dolgočasja, praznine in osamljenosti.
Jeza in razdražljivost
Izguba občutka osebne svobode, ki je lahko posledica izolacije in karantene, lahko vodi v doživljanje jeze ali zamere do tistih, ki so izdali ukaze za izolacijo, ali do ljudi, ki so bili ali so okuženi z virusom. Razdražljivost zaradi ujetosti v omejen prostor in strahu pred neugodnim razpletom dogodkov ter nezadovoljstvo zaradi različnosti pri ravnanjih med družinskimi člani lahko vodita v medsebojne spore.
Stigmatiziranost
Če ste zboleli vi ali kdo od vaših družinskih članov, se lahko soočate s stigmatizacijo, ker se ljudje bojijo, da bi se okužili, lahko vas krivijo za izgubo svojega občutka varnosti in so zaradi občutkov ogroženosti do vas sovražni. Še posebej so v tem času za psihološke stiske ranljivi ljudje s predhodnimi težavami v duševnem zdravju, ljudje s kroničnimi boleznimi ter zdravstveni delavci in vsi pomagajoči poklici v boju proti epidemiji.
Nekaj koristnih napotkov za spoprijemanje s psihično stisko
Vnaprej načrtujte preživljanje svojega časa. Ustvarite dnevno rutino in ji sledite. Med najbolj pomirjujočimi stvarmi sta tako za otroke kot za odrasle rutina in predvidljivost. Pomagata nam vzdrževati občutek reda in smisla ter nadzora nad situacijo. V rutino vključite dnevne aktivnosti kot so: delo, učenje, telesna vadba in skrb za zdravo prehrano. Učenci in dijaki naj v skladu z navodili učiteljev opravljajo šolsko delo, najbolje kar po svojem običajnem šolskem urniku.
Telesna dejavnost nas zelo učinkovito varuje pred tesnobo in motnjami razpoloženja, posebej pomembna je za otroke, ki potrebujejo še več gibanja kot odrasli. Če nimate prepovedi zapuščanja doma, si organizirajte tudi gibanje zunaj, seveda v skladu z navodili – ne med ljudmi in samo z družinskimi člani, s katerimi ste tudi sicer v stiku. Otroke v skladu s starostjo vključite v gospodinjska opravila, postorite kaj, za kar sicer ni časa. Z otroki se igrajte, zelo dobrodošle so družabne igre, del časa pa boste zagotovo izkoristili tudi za elektronske medije.
Ostanite povezani z bližnjimi prek telekomunikacijskih sredstev. Uporabljajte telefonske pogovore, SMS-sporočila, videoklice in konference ter družbena omrežja, da ostajate v stiku s svojimi najbližjimi. Povežite se z ljudmi, ki so v podobni situaciji kot vi. Komunicirajte s sosedi, sorodniki in prijatelji o tem, kako preživljajo čas. Izogibajte se komentarjem na portalih, objavam sovražno razpoloženih in kritizirajočih posameznikov, teorijam zarot o izvoru virusa in podobnemu.
Vzdržujte zdrav življenjski slog. Poskrbite za zadostno količino spanja, uravnoteženo prehrano in telesno dejavnost. Vsak dan bodite telesno dejavni, seveda skladno s priporočili medicinske stroke (ne v skupinah, ne na območjih, kjer je veliko ljudi). Izogibajte se alkoholu in drugim psihoaktivnim snovem.
Omejite spremljanje novic na najnujnejše in najbolj zanesljive vire informacij
Dnevno spremljanje novic je odgovorno in pomembno za ustrezno ravnanje in sledenje priporočilom. Nikakor ni treba ves čas slediti medijem, družbenim omrežjem, internetnim forumom in drugim virom informacij ter se ukvarjati samo s covidom-19. Preveč izpostavljenosti novicam in družbenim omrežjem glede virusa lahko poveča občutke strahu in tesnobe.
Izogibajte se virom, ki poročajo senzacionalistično in objavljajo izključno negativne vidike dogajanja ter spodbujajo nezaupanje v pristojne službe in izvajane ukrepe. Dovolj je, da nove informacije preverite enkrat na dan ali gledate ene od televizijskih novic, ne bodite pa stalno dejavni na spletu in ne imejte ves čas prižganega televizijskega kanala z novicami.
Pomembno je, da čas, preživet na internetu in ob novicah, uravnotežite z drugimi dejavnostmi, ki niso povezane z virusom – s kuhanjem, z z virusom nepovezanim branjem, s poslušanjem glasbe, s hišnimi opravili, s telesno dejavnostjo na prostem; če ne smete od doma, pa vsaj doma, s pogovori o drugih temah …
Pogovor z najbližjimi lahko ublaži duševno stisko
Če pri svojcih ali prijateljih opažamo spremenjeno vedenje, ki ni značilno za to osebo, je pomembno, da o tem spregovorimo. V situaciji, ko se moramo držati ukrepov socialne izolacije, si čas in prostor za pogovor lahko vzamemo prek telefona ali videoklica. Če ne gre drugače, pogovor opravimo v živo, vendar upoštevajmo medosebno razdaljo vsaj dveh metrov. Z našimi najbližjimi, s prijatelji in posebej tudi s starejšimi se pogovorimo o počutju, stiskah, strahovih, nemoči, o spremembah obnašanja, ki smo jih opazili. Pogovor pomaga, da se razbremenimo, se počutimo slišane in morda najdemo nove rešitve za svoje težave.
Bolj kot to, da izberemo prave besede, je pomembno, da smo v svoji želji po pomoči pristni, predvsem pa, da osebe ne obsojamo in ne vrednotimo povedanega tudi, če se nam zdi reakcija sogovornika mogoče pretirana.
Ohranimo zavedanje, da v času epidemije nimamo nadzora nad zunanjimi dejavniki (pojav virusa), imamo pa nadzor nad svojim vedenjem in delno tudi vedenjem svoje bližnje okolice. S tem, ko upoštevamo ukrepe in smo pozorni na počutje nas samih in naših bližnjih, pomagamo sebi in drugim.
Zaključek
Stiske v času epidemije so lahko povezane z različnimi stvarmi, odvisno od tega, v kakšni situaciji smo in kaj doživljamo kot največjo grožnjo. Stiske so lahko povezane s strahovi pred okužbo s koronavirusom in obsojanjem okolice, če smo okuženi. Prav tako se lahko pojavijo tudi strahovi pred prihodnostjo, pred finančno stisko, izgubo prihodka ali službe, z občutki nemoči, pomanjkanjem nadzora nad situacijo, negotovostjo, ukrepom omejenega gibanja in še čem.
Ohranimo zavedanje, da v času epidemije nimamo nadzora nad zunanjimi dejavniki (pojav virusa), imamo pa nadzor nad svojim vedenjem in delno tudi vedenjem svoje bližnje okolice. S tem, ko upoštevamo ukrepe in smo pozorni na počutje nas samih in naših bližnjih, pomagamo sebi in drugim.
Ostanite povezani z bližnjimi prek telekomunikacijskih sredstev. Novice preverite enkrat na dan, ne bodite pa stalno dejavni na spletu in ne imejte ves čas prižganega televizijskega kanala z novicami. Pomembno je, da obdržimo dnevno rutino, da načrtujemo aktivno preživljanje prostega časa.
dr. Aleksandra Visnovič Poredoš, dr. med., specialistka družinske medicine
