Kdaj k angiologu in kdaj k flebologu
V telesu imamo dve vrsti žil, po katerih se pretaka kri – arterije in vene, enako pa velja tudi za noge. Arterije ali odvodnice od srca vodijo s kisikom in hranilnimi snovmi obogateno kri v vsa tkiva. Kri odda kisik in hranilne snovi v tankih lasnicah ali kapilarah, iz celic pa sprejme ogljikov dioksid in odpadne snovi. Nato se po venah ali dovodnicah kot venska kri vrača proti srcu.
Za neprekinjen tok krvi skrbi srce, ki je učinkovita mišična črpalka. V arterijah je kri pod pritiskom in teče ritmično, skladno s srčnim utripom. Mi- šična vlakna, ki so v arterijskih stenah, s krčenjem uravnavajo količino krvi, ki priteče v tkiva, venska kri pa se proti srcu vrača pasivno. Tok krvi navzdol, v smeri težnosti, preprečujejo venske zaklopke, ki se nahajajo vzdolž ven na vsakih nekaj centimetrov. Venski sistem nog je sestavljen iz dveh spletov žil, površinskega ali podkožnega, ki se nahaja nad mišicami, in globokega venskega sistema, ki poteka globoko med mišicami. Venska kri iz nog normalno teče iz podkožnih v globoke vene, nato pa nadaljuje pot proti srcu. Žile nog, tako arterije kot vene, lahko prizadenejo številni bolezenski procesi.
Periferna arterijska bolezen prizadene arterije nog (možna a veliko redkejša je prizadetost zgornjih okončin). Bolezen je posledica ateroskleroze – bolezenskega procesa v stenah arterij, ki lahko pripelje do zožitve žil in s tem do slabše prekrvitve in oskrbe tkiv s kisikom in hranilnimi snovmi. Krvni pretok se zaradi zožitve žilne svetline sprva zmanjša, če bolezen napreduje, pa se lahko popolnoma ustavi. Ateroskleroza lahko prizadene katerikoli odsek arterijskega krvnega obtoka. Zoženje arterij v možganih lahko privede do možganske kapi. Prizadetost koronarnih arterij, ki oskrbujejo srce, lahko povzroči bolečino v prsnem košu (angino pektoris) ali celo srčni infarkt.
Zoženje arterij nog pa pripelje do periferne arterijske bolezni. Ta se sprva kaže s stiskajočo bolečino v mečih in/ali stegnih, ki se pojavi med hojo in popusti po počitku. Napredovanje bolezni lahko zmanjša pretok v arterijah v tolikšni meri, da se bolečina v nogi pojavlja že med mirovanjem. Če slaba preskrba s kisikom in hranili traja dlje, lahko pride do odmrtja tkiva in na nogi nastane razjeda ali gangrena. Periferno arterijsko bolezen obravnavajo internisti – angiologi.
Globoka venska tromboza nastane zaradi delne ali popolne zapore vene s krvnim strdkom. Na nogah se razvije v globokih venah, ki potekajo med mišicami. Kaže se z nenadnim otekanjem noge in bolečino v mečih. Nevarna je zato, ker se lahko deli krvnega strdka odkrušijo, potujejo po krvi skozi srce v pljuča in zamašijo pljučne arterije, zaradi česar nastane življenje ogrožajoča pljučna embolija. Globoka venska tromboza nastane zaradi upočasnjenega pretoka krvi, večje nagnjenosti krvi k strjevanju in poškodbe žilne stene. Obravnavajo jo internisti – angiologi.
Kronična venska bolezen ali krčne žile je najpogostejša bolezen žilja nog, gre pa za obolenje površinskih ven. Natančen vzrok njenega nastanka ni znan, verjetno gre za podedovano šibkost stene površinskih ven oziroma za okvaro njihovih zaklopk. Zaradi nedelovanja zaklopk prične kri teči v napač- no smer. Namesto navzgor proti srcu teče v smeri težnosti, navzdol, stran od srca. Povratni tok krvi je vzrok številnih težav, od otekanja nog, občutka bolečih, težkih in utrujenih nog do nočnih krčev in srbenja kože. Sčasoma tudi pri venskem popuščanju lahko pride do odmrtja tkiva, zaradi česar nastane venska golenja razjeda. Kronično vensko bolezen obravnavajo dermatologi – flebologi.
Tromboflebitis je pojav vnetja in krvnega strdka v razširjeni povrhnji veni in je pogost zaplet kronične venske bolezni. Nastane zaradi upočasnjenega toka krvi skozi razširjeno veno, varico. Kaže se kot boleča in rdeča trakasta zatrdlina v poteku povrhnje vene. V redkih primerih lahko strdek napreduje v globoko veno in povzroči globoko vensko trombozo z vsemi njenimi zapleti. Tromboflebitis brez zapletov obravnavajo dermatologi – flebologi, ob pojavu globoke venske troboze pa skrb za bolnika prevzamejo internisti – angiologi.
Doktor svetuje
- Če vam dalj časa otekajo noge, imate predvsem zvečer občutek bolečih, oteklih, težkih in utrujenih nog, v nogah ponoči čutite krče in vas srbi koža goleni, imate morda kronično vensko bolezen. Svetujemo vam pregled pri dermatologu – flebologu.
- Če pri hoji opažate močno bolečino v mečih in/ali stegnih, ki se stopnjuje, po počitku pa popusti, ali če imate bolečine v nogi že med mirovanjem, imate morda periferno arterijsko bolezen. Svetujemo vam pregled pri internistu – angiologu.
- Bolečina v nogah, ki je posledica kronične venske bolezni, se izboljša po hoji ali dvigu nog. Gretje jo poslabša, hlajenje jo omili. Kompresijsko zdravljenje jo izboljša ali celo prepreči.
- Bolečina v nogah, ki je posledica periferne arterijske bolezni, se poslabša med hojo ali po dvigu nog. Hlajenje jo poslabša, gretje jo omili. Kompresijsko zdravljenje jo poslabša.
doc. dr. Liljana Mervic, dr. med., specialistka dermatovenerologije, dermatološka ambulanta Klinike Doktor 24
mag. Vinko Boc, dr. med., specialist kardiologije in vaskularne medicine ter interne medicine
