Kaj kolagen pravzaprav je, kje ga dobimo in zakaj ga je koristno uporabljati
V zadnjem času se veliko govori o koristnosti kolagena. Pojavlja se v različnih prehranskih dodatkih, kremah, kapljicah, injekcijah
Kolagen je najbolj zastopan protein našega telesa in predstavlja 25 % vseh beljakovin v telesu. Povezuje se v močne, žilave svežnje, imenovane kolagenska vlakna. Ti so glavni gradniki zunajceličnega matriksa, ki podpira večino tkiv in daje zgradbo medceličnini. Značilna zanj je velika natezna trdnost. Prisoten je v kitah, kosteh, koži, hrustancu, zobeh in v krvnih žilah. V koži je kar 80 % kolagena, zato tudi najbolj vpliva na prožnost in elastičnost kože. Zmanjšana vsebnost kolagena in elastina v naši koži povzroči, da se koža povesi in postane bolj ohlapna.
Molekule kolagena so sestavljene iz trojnih vijačnic s specifično aminokislinsko sestavo. Eno vijačnico sestavlja blizu 1000 glicinov, 350 prolinov in 300 hidroksi prolinov. Telo lahko samo sintetizira ključni aminokislini glicin in prolin, vendar so za sintezo kolagena potrebne ogromne količine obeh aminokislin. Kolagen se tvori v telesu v več stopnjah biosinteze in za njegovo tvorbo je nujno potreben vitamin C. Poznamo 19 tipov kolagena, ki se med sabo razlikujejo po zaporedju aminokislin v posameznih verigah. Najpogostejši tipi kolagena v našem telesu so kolageni I, II, III in IV. Vsak tip ima svojo strukturo in vlogo. Več kot 90 % kolagena v telesu je tipa I.
Preprečevanje izgube kolagena
Proizvodnja naravnega kolagena v telesu začne upadati sredi 20. let, s hitrostjo 1–1,7 % na leto, kar se kaže v slabem delovanju mišično-skeletnega sistema (togost), vodi do nastanka gub, celulita, suhe kože, pomanjkanja sijaja v laseh in koži. Do motenj v sintezi kolagena lahko pride tudi s trajnimi preobremenitvami (fizična dejavnost, vrhunski šport). Še večji upad kolagena pa doživijo ženske v obdobju menopavze in po njem zaradi znižane ravni estrogena.
Možen način ohranjanja kolagena v organizmu je vnos zadostne količine aminokislinskih gradnikov s prehrano. Potrebne aminokisline bi lahko vnesli z uživanjem želatine (10 g na dan). Aminokislino prolin najdemo v jajčnih beljakih, mesu, siru, soli in zelju. Za biosintezo kolagena je pomemben tudi vitamin C (veliko ga je v citrusih, jagodičevju, papriki, brokoliju …). Pomemben je tudi vnos bakra (prisoten v oreščkih, rdečem mesu, lupinarjih) in vitamina A (jetra, jajca, mleko, sir, ribe).
Nekateri dejavniki pa lahko pospešijo upad kolagena v telesu:
- prehrana, bogata z enostavnimi sladkorji,
- kajenje,
- UV-svetloba (poškoduje predvsem kolagen v dermisu, pospeši se nastanek gub),
- avtoimunske bolezni,
- genetske spremembe.
Izogibanje kajenju, prekomerni izpostavljenosti soncu in uživanje zdrave uravnotežene prehrane torej zares pomaga zmanjšati vizualne znake staranja tudi zaradi počasnejše izgube kolagena.
Uporaba kolagena
Kolagen v kremah, serumih in gelih za preprečitev znakov staranja: ker je kolagen velika molekula, je njegova absorpcija skozi kožo nemogoča, torej tak način aplikacije ne more vplivati na količino kolagena v telesu. Edini način delovanja teh izdelkov je zadrževanje vlage, kar pripomore k lepšemu videzu povrhnjice kože.
Možno je tudi injiciranje kolagena v podkožje. Tako imenovani filerji res lahko zmanjšajo izrazne linije in gube, prav tako zmanjšajo vidnost starejših brazgotin.
Kolagen v oblogah za rane: za boljše in hitrejše celjenje kroničnih ran, nekrotičnih ran, opeklin druge stopnje, mest presaditve kože.
Zdravljenje osteoartritisa: prehranski dodatki, ki vsebujejo hidroliziran kolagen, naj bi zmanjšali bolečino in izboljšali funkcijo sklepa pri ljudeh z osteoartritisom. Raziskave so pokazale, da se lahko hidrolizirani kolagenski delci absorbirajo in v nepoškodovani obliki prehajajo skozi črevesno steno (10–15 % z molekulsko maso do 50 kD), tako da dosežejo krvni obtok in vezivna tkiva (hrustanec). Del peptidov iz hidroliziranega kolagena se pod vplivom encimov v prebavnem traktu razgradi do aminokislin, ki iz tankega črevesja preidejo v krvni obtok in do celic, ki jih porabijo za novo sintezo lastnih beljakovin.
Jemanje hidroliziranega kolagena naj bi poleg spodbujanja gradnje sklepnega hrustanca pomagalo tudi pri osteoporozi, prav tako pa izboljšuje stanje kože, nohtov in lasnih mešičkov. Seveda pa je treba na tem mestu opozoriti, da so na trgu na voljo le prehranska dopolnila in da pri tovrstnih izdelkih ne moremo govoriti o zdravilnih učinkih, saj za njimi ne stojijo tako velike študije učinkovitosti, stabilnosti in varnosti, kot to velja za zdravila.
Tina Bajc, mag. farm.
