Glavno orožje v naših rokah je gibanje
Bolezensko otekanje in bolečino v sklepu imenujemo artritis (poškodbene težave so izvzete), vzroki zanj pa so različni. Sklepna bolečina je sicer ena najpogostejših težav, s katerimi se pri delu srečujemo zdravniki družinske medicine.
Natančnih podatkov o tem, koliko ljudi trpi zaradi bolečih sklepov, nimamo. Podatki o pogostosti so med državami različni predvsem zaradi nedorečenosti pri postavljanju diagnoze osteoartritisa. Za razvite države, v katerih je zaradi daljše življenjske dobe pogostost sklepnih težav bistveno večja, v grobem velja, da ima vsak deseti prebivalec osteoartritis, vsak stoti protin oziroma putiko in vsak dvestoti revmatoidni artritis. Ta je bolezen, ki prizadene že mlade, protin se navadno začne v srednjem starostnem obdobju, pogostost osteoartritisa pa raste z leti, kar je razumljivo, saj gre za »bolezen staranja«. Zgolj za predstavo o razsežnosti problema: v ZDA (podatek CDC) ima v starostni skupini 45 do 65 let diagnozo osteoartritisa vsak tretji, v skupini nad 65 let pa vsak drugi prebivalec.
Različne oblike
Daleč največ je tako imenovanega osteoartritisa, to je degenerativnih sprememb sklepov. Med revmatičnimi boleznimi prednjači revmatoidni artritis, precej redkejša oblika pa je ankilozirajoči spondilitis. Razmeroma pogosta sta še vedno protin (putika) in psevdoprotin. Boleči sklepi so lahko tudi simptom, pridružen drugim boleznim. To najpogosteje velja za avtoimunske bolezni, pri katerih je prizadetost sklepov precej pogosta. Vzroka otekline in bolečine v sklepu tudi zdravnikom velikokrat ni preprosto razjasniti.
Največ lahko naredimo sami
Zoper redkejše oblike bolezni, kot je na primer prizadetost sklepov pri luskavici ali pri revmatičnih boleznih, lahko pravzaprav sami storimo bolj malo. V teh primerih je ključnega pomena ustrezno zdravljenje z zdravili. Povsem drugače je pri osteoartritisu, kjer je uspeh najbolj odvisen od nas samih. Poglavitno orožje v boju zoper osteoartritis je gibanje. Redna dnevna telesna aktivnost (vsaj uro hoje na dan) v preventivnem smislu zoper bolezni sklepov naredi več kot kateri koli zdravnik.
Tudi če že imamo težave s sklepi, je gibanje najboljše orodje. Sklepi se namreč prehranjujejo pasivno (nimajo neposredne prekrvitve), kar poenostavljeno pomeni, da hrano dobivajo samo med gibanjem, v mirovanju pa počasi propadajo. V luči tega je lahko razumeti, zakaj se pri osteoartritisu sklepi razbolijo proti jutru, ko vstanemo in se razgibamo, pa bolečina hitro popusti. Pri revmatoidnem artritisu je poglavitna razlika, da zjutraj traja več ur, preden sklepe razgibamo.
Kdaj k zdravniku
Vsak boleč sklep seveda ni razlog za obisk pri zdravniku. Obisk je potreben takoj, če je sklep tudi otekel, pordel in vroč na otip, v nasprotnem primeru je smiselno, da poskusimo težavo razrešiti sami. Če bolečina ni prehuda, najprej poskusimo sklep razgibati. Res je, da razgibavanje bolečega sklepa bolečino pogosto prehodno poslabša, vendar se stanje navadno hitro izboljša. Škode s tem vsekakor ne bomo naredili. Pri hudih bolečinah, kot na primer pri napadu putike, o razgibavanju seveda ni govora; tisti, ki so ga že doživeli, vedo povedati, da »boli že rjuha, če pokriješ nogo«.
Hladno ali toplo?
Sklepom navadno prija toplota, kar včasih velja tudi za razbolele sklepe. Če je bolečini pridružena tudi oteklina, pogosto pomaga hlajenje z ledom (kriomasaža). Vendar pozor: ledu nikoli ne damo neposredno na kožo in z njim ne hladimo dalj kot pet minut naenkrat, lahko pa postopek ponavljamo. Da ne pretiravamo, sproti preverimo tako, da se s prstom rahlo dotaknemo kože na mestu, ki ga hladimo. Če dotika ne čutimo več, je treba hlajenje prenehati.
In kako presoditi, ali naj grejemo ali hladimo? Najenostavneje tako, da poskusimo. Tisto, kar bolečino olajša, je prava izbira. Kadar boli toliko, da je zares moteče, je smotrno vzeti protibolečinsko zdravilo. Sprva velja poskusiti z dvema tabletama 500 mg paracetamola, druga dobra možnost je 400 mg ibuprofena. Dovoljeno je vzeti tudi oboje skupaj. Obe učinkovini sta z različnimi tovarniškimi imeni v prosti prodaji v lekarnah. Če po zdravilu bolečina popusti, a se čez čas spet pojavi, je zdravila smotrno jemati nekaj dni.
Če se v tem času bolečina ne umiri (kar pomeni, da je, ko zdravilo popusti, enako huda, kot je bila pred začetkom jemanja) in gre za novo težavo, je navadno čas za obisk pri zdravniku.
Rok Lokar, dr. med. spec. druž. med.
