Fibromialgija – Kaj pa, če ni samo »muskelfiber« in premalo spanja?
Strokovno gledano sodi sindrom fibromialgije v skupino zunajsklepnega revmatizma, saj pri tej bolezni nikoli ni vnet sklep, ampak jo uvrščamo med revmatizem mehkih tkiv, ko je težava na nivoju mišic, vezi in kit.
Prisotne so razširjene bolečine, bolniki so močno utrujeni, zbujajo se nenaspani, lahko imajo tudi kognitivne težave, glavobole, depresijo, bolečine v trebuhu.
Zakaj?
Vzrok fibromialgije ni pojasnjen. Raziskovalci domnevajo, da bolezen povzročajo različni posamični dejavniki ali več teh dejavnikov hkrati. Ti dejavniki so: nalezljiva bolezen, poškodba, čustven pretres, hormonske spremembe, nastanek druge bolezni, npr. revmatoidnega artritisa.
Simptomi
Bolečina
Navadno občuti posameznik razširjeno bolečino v mišicah in vezeh vsega telesa, lahko pa ga sprva boli le en predel telesa, npr. vrat ali rame, in se bolečina šele pozneje razširi tudi na druge predele. Bolečino opisujejo zelo različno, eni kot žgočo, pekočo, drugi kot trgajočo ali pa navajajo predvsem okorelost. Stopnja intenzivnosti bolečine se čez dan pogosto spreminja in je odvisna od dejavnosti posameznika, vremena, spanca in stresa. Bolečino določene intenzitete občuti večina ljudi s to boleznijo ves čas, pri nekaterih je zelo močna.
Ob splošnem pregledu se sprva ponavadi ne najde posebnosti. Šele podrobnejši pregled odkriva na značilnih mestih točke bolečnosti na pritisk. Če zdravnik ob pregledu odkrije te točke, lahko pojasni mišične bolečine s fibromialgijo in sklepa, da vzrok bolečin niso nekatere druge podobne bolezni. Značilno je, da so običajno točke bolečnosti na pritisk simetrične, tj. na istih mestih na desni in levi strani telesa.
Utrujenost in moten spanec
Stopnja utrujenosti ni vsak dan enaka. Velika večina (90 odstotkov) ljudi s fibromialgijo je zmerno do močno utrujenih in slabše telesno zmogljivih, včasih celo tako izčrpanih kot med prebolevanjem gripe ali pri pomanjkanju spanja. Utrujenost pogosto predstavlja celo večjo težavo kot bolečine. Sama utrujenost seveda ni diagnostični kriterij za fibromialgijo, lahko gre tudi za sindrom kronične utrujenosti. Diagnostični kriteriji za to so nepojasnjena utrujenost vsaj 6 mesecev, bolnik pa ima še vsaj 4 od 8 spremljajočih simptomov: oteženo zmožnost jasnega razmišljanja, vneto žrelo, na otip boleče bezgavke, pekoče mišice in sklepe, glavobol, moten spanec, občutek šibkosti, ki traja več kot 24 ur po telesni obremenitvi. Simptomi se prekrivajo.
Večina ljudi s fibromialgijo ima moten spanec. Čeprav zaspijo brez težav, je spanec plitek in se ponoči pogosto prebujajo. Moten spanec povzroči spremenjeno tvorbo različnih snovi, ki omogočajo celjenje manjših mišičnih poškodb, nekatere pa odločajo tudi o tem, kako posameznik občuti bolečino. Moten spanec nedvomno poslabša simptome fibromialgije.
Simptomi živčnega sistema
Razpoloženje posameznikov s fibromialgijo se spremeni, počutijo se povsem na tleh, so potrti, zaskrbljeni za svojo usodo in tesnobni. Vendar jih je le okrog 30 odstotkov resnično depresivnih. Pogosto se težko osredotočijo že na zelo enostavna miselna opravila, vendar se te težave s trajanjem bolezni praviloma ne poglabljajo, lahko tudi izzvenijo.
Druge težave
Pogosto se sindrom fibromialgije pri posamezniku prekriva z enim ali več bolezenskih stanj, ki so vsa posledica neustreznega delovanja živčevja in žlez z notranjim izločanjem.
Taka bolezenska stanja so npr. sindrom kronične utrujenosti, sindrom preobčutljivosti za številna kemična sredstva in neurejen menstruacijski cikel (primarna dismenoreja). Kar 50 odstotkov ljudi s fibromialgijo ima pogosto tenzijski ali celo migrenski glavobol. Ne tako redek je tudi sindrom vzdraženega črevesja, ki se kaže s trebušno bolečino, napenjanjem in menjavanjem zaprtja in driske. Zaradi krčev in vzdraženosti sečnega mehurja imajo težave z odvajanjem urina.
Prisotna je lahko tudi vrtoglavica, suhost oči in ust ter bolečina v obeh čeljustnih sklepih (do 25 odstotkov), ki izvira iz okolnih mišic in vezi, in ne iz samega sklepa.
Zaradi preobčutljivosti žilja za zunanjo toploto in vlago lahko koža pri osebi s fibromialgijo prehodno spremeni barvo. Včasih občuti posameznik v rokah, dlaneh, nogah, stopalih ali obrazu mravljinčavost ali omrtvičenost, ima občutek nabrekanja prstov. Pogoste so boleče menstrualne krvavitve in težave pred menstruacijo. Pogosta je preobčutljivost za vonjave, glasne zvoke, močno svetlobo.
Diagnoza
Leta 1990 je Ameriško revmatološko združenje (American College of Rheumatology, s kratico ACR) oblikovalo diagnostična merila za opredelitev bolezenskih znakov sindroma fibromialgije, ki so jih sprejela tudi revmatološka združenja po vsem svetu. Po merilih ACR ima oseba fibromialgijo, če:
- občuti razpršeno bolečino v mišicah in vezeh po vsem telesu,
- ki traja vsaj tri mesece,
- zdravnik pa pri njem odkrije vsaj 11, od priporočenih 18 značilnih točk, bolečih na pritisk.
Diagnoza bolezni je torej mogoča le z natančnim kliničnim pregledom in je ne omogočajo nobene laboratorijske preiskave, niti rentgensko slikanje ali mikroskopski pregled odvzetega koščka mišice, saj se je pokazalo, da so izvidi vseh teh preiskav v mejah normale, ni nobenih odstopanj, ki bi kazala na ozadje bolezni.
Kako zdravimo
Težko, dolgotrajno in z velikim trudom bolnika. Pri redkih posameznikih s fibromialgijo lahko bolečino zmanjšajo nesteroidni antirevmatiki, npr. ibuprofen, naproksen in protibolečinska zdravila, npr. paracetamol ali tramadol. Bolečino lahko zmanjšajo, hkrati pa izboljšajo spanje tudi antidepresivi (triciklični antidepresivi ali zaviralci ponovnega prevzema serotonina) ali benzodiazepini. Včasih pomagajo zdravila, ki sproščajo mišično napetost (mišični relaksant). Vendar uspeh zdravljenja s temi zdravili pogosto ni zadosten. Njihovo uporabo omejujejo tudi neželeni učinki antidepresivov, kot so omotičnost, zaprtje, suha usta in zvečan tek. Posamezne zelo boleče točke lahko zdravnik omrtvi z lokalno injekcijo protibolečinskega zdravila ksilokaina.
Kaj pa lahko naredimo sami
Veliko. Največ. Pomembna sestavina protibolečinskega zdravljenja so redne zmerne telesne gibalne vaje in raztezne vaje, ki vzdržujejo mišično moč in zmanjšajo okorelost. Gibalne vaje tudi zvečajo zmogljivost srčno-žilnega sistema in zmanjšajo bolečino. Telesna vadba naj bo sprva zmerna, priporočljivo je plavanje, kolesarjenje, sprehodi. Na začetku naj oseba s fibromialgijo vadi krajši čas (trikrat po pet minut) vsak drugi dan, postopno pa podaljšuje čas (vsak dan 30 minut) in intenzivnost telesne vadbe. Pred gibalnimi vajami in po njih naj izvaja raztezne vaje. Fizioterapevt lahko bolnika nauči vaj za izboljšanje telesne drže in mu pomaga z masažo.
Posameznik se lahko z bolečino, ki mu jo povzroča fibromialgija, spopade tudi s tehniko sproščanja mišic, meditacijo, jogo, dihalnimi vajami, spremembo življenjskega sloga, smiselno porazdelitvijo dela. Pomembna je skrb za duševno uravnoteženost, ki jo doseže z duhovnimi vajami, branjem, poslušanjem umirjene glasbe.
Kako pa naprej
Potrpežljivo in vztrajno. Sindrom fibromialgije je kronična bolezen in zmanjšuje bolnikovo zmožnost za delo, vendar je napoved razvoja bolezni glede prizadetosti sklepov in drugih delov gibal zelo ugodna. Bolezen nikoli ne povzroči gibalne invalidnosti. Kljub temu, da se moč bolečin menjava od blagih do hudih, se s pravilnim pristopom bolezenske težave lahko bistveno zmanjšajo.
V Sloveniji deluje Društvo za fibromialgijo www.drustvo-fm.si, ki ima vedno širšo mrežo in ponuja veliko informacij ter podporne skupine. Organizirajo tudi redna srečanja, v obliki vadb, sproščanj in drugih oblik pomoči.
Katarina Plausteiner Đorđević, dr. med., spec. družinske medicine
