Črevesna mikrobiota, antibiotiki in debelost – kako so povezani?

Okužbe, ki zahtevajo zdravljenje z antibiotiki, so pogostejše v hladnejših mesecih. Antibiotiki delujejo tako, da uničujejo bakterije, pri tem pa ne razlikujejo med škodljivimi in koristnimi mikroorganizmi.

Spremembe v črevesni mikrobioti (celotna skupnost mikroorganizmov, ki prebivajo v črevesju), se lahko pojavijo že v nekaj urah po začetku antibiotične terapije, njeno ravnovesje pa se obnavlja še naslednjih nekaj tednov ali mesecev. Širokospektralni antibiotiki, ki jih morda poznate po tržnih imenih Sumamed, Amoksiklav, Betaklav itd., povzročijo izrazitejšo izgubo raznolikosti bakterij. To povečuje tveganje za prebavne težave, oslabljeno črevesno celično pregrado, vnetja in dolgoročne presnovne spremembe, ki lahko prispevajo k pridobivanju telesne teže.

Mikrobiota kot presnovni organ

Črevesna mikrobiota ni le “pasivni spremljevalec” prebave ampak deluje tudi kot aktiven presnovni organ. Sodeluje pri razgradnji hrane, nadzoru apetita, presnovi glukoze ter uravnavanju telesne teže in vnetnih procesov. Ko antibiotiki, bolezni, stres ali nezdrava prehrana porušijo ravnovesje, se lahko spremeni celotno presnovno okolje. Telo iz iste količine hrane absorbira več energije, pogosteje pride do nihanja glukoze v krvi, zmanjšana je proizvodnja signalnih molekul, ki vplivajo na občutek sitosti, vse skupaj pa pri dovzetnih posameznikih spodbuja pridobivanje telesne teže.

Kdo je najbolj dovzeten?

Nekatere skupine so bolj “na udaru” za nastanek porušene mikrobiote kot druge. Otroci, katerih mikrobiota se še razvija, so izjemno občutljivi. Antibiotiki v zgodnjem življenju lahko trajno spremenijo bakterijsko raznolikost, kar vpliva na imunski sistem in presnovo v kasnejših letih. Ljudje s prekomerno telesno težo ali že prisotno disbiozo (neravnovesje v sestavi in/ali funkciji mikroorganizmov) imajo slabšo regeneracijsko zmožnost mikrobiote, kar pomeni, da so spremembe bolj izražene in dolgotrajnejše. Prav tako kronični bolniki in starejši zaradi počasnejše obnove črevesne mikrobiote pogosteje doživljajo prebavne težave, vnetja in presnovne zaplete.

Povezava med porušeno mikrobioto in debelostjo

Pri debelosti pogosto opazimo spremenjeno razmerje med bakterijskimi skupinami: povečanje deleža Firmicutes in zmanjšanje Bacteroidetes. Takšna sestava omogoča učinkovitejšo razgradnjo kompleksnih ogljikovih hidratov, kar pomeni, da telo iz iste količine hrane absorbira več kalorij. Hkrati je zmanjšana proizvodnja kratkoverižnih maščobnih kislin, ki so ključne za dobro delovanje črevesne sluznice, uravnavanje nivoja glukoze in izločanje hormonov sitosti. Eden od teh hormonov je GLP-1, ki je tarča sodobnih zdravil za hujšanje. Porušena črevesna pregrada omogoča prehod vnetnih molekul v krvni obtok, kar povzroča kronično nizko intenzivno vnetje, značilno za presnovne bolezni.

Prepričljiv dokaz vpliva mikrobiote na telesno težo izhaja iz raziskav na živalih. Ko so vitkim mišim presadili črevesno mikrobioto debelih miši, so te kljub enaki količini zaužite hrane hitro pridobile telesno maso. Spremembe so bile posledica učinkovitejšega izkoriščanja energije. Mikrobna sestava v prebavilih debelih miši omogoča razgradnjo več kompleksnih ogljikovih hidratov v kratkoverižne maščobne kisline, ki služijo kot dodaten vir kalorij.

Prebiotiki: temelj za obnovo mikrobiote

Pri ponovni vzpostavitvi raznolikosti imajo ključno vlogo prebiotiki. To so vlaknine, ki jih človek ne prebavi, koristne bakterije pa jih uporabljajo kot vir energije. Pri prehrani je pomembno predvsem, da vključimo čim več različnih vrst vlaknin, saj različne bakterije uporabljajo različne vire.

Najpomembnejši prebiotiki in njihovi viri:

  • Inulin: cikorija, artičoke, por, čebula, česen, banane.
  • FOS (fruktooligosaharidi): čebula, por, banane, jabolka, med, pšenica, ječmen.
  • GOS (galaktooligosaharidi): stročnice (čičerika, fižol, leča), rdeča pesa.
  • Rezistentni škrob: krompir, riž in testenine, ovseni kosmiči, zelene banane, stročnice.

Dodatno koristni so polifenoli v borovnicah, kakavu in zelenem čaju, vlaknine v polnozrnatih žitih, gobah, oreščkih in olupkih sadja. Preprosto pravilo je: več barv na krožniku pomeni več različnih vlaknin. Primer jedilnika z bogato prebiotično vsebnostjo vključuje ovseno ali žitno kašo z banano, brusnicami in mandlji, solato s stročnicami in čebulo ter juho z več vrstami zelenjave. Poleg tega je seveda treba poskrbeti za zadosten vnos beljakovin in maščob.

Probiotiki: podpora obnavljanju in zaščiti

Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki lahko koristno vplivajo na sestavo črevesne mikrobiote. Najbolj raziskani so sevi laktobacilov in bifidobakterij, ki krepijo črevesno bariero, zmanjšujejo napenjanje in pomagajo pri driski. Prisotni so v fermentiranih živilih, kot so kefir, jogurt z živimi kulturami, kislo mleko, kimči, kislo zelje in kombuča. Prehranska dopolnila vsebujejo natančno določene, klinično preverjene seve. Po zdravljenju z antibiotiki je priporočljivo izbrati tiste, ki dokazano pospešijo obnovo mikrobiote. Raziskave kažejo, da probiotiki lahko ublažijo presnovne posledice antibiotične terapije, vendar sami po sebi ne preprečijo porasta telesne teže. Za dolgotrajen učinek sta ključna primerna prehrana in življenjski slog.

Praktična priporočila po antibiotični terapiji

Vsakodnevni vnos prebiotičnih živil: cilj je od 25 do 30 različnih rastlinskih živil na teden.
Od 10 do 14 dni jemanja ciljnega probiotika s preverjenimi sevi ali redno uživanje fermentiranih živil.
Omejitev sladkorja in alkohola, ki negativno vplivata na mikrobioto.
Redna telesna dejavnost, ki zmanjšuje vnetne odzive in podpira raznolikost bakterij.

 
 

Hema Dobrin, dr. med., specialistka družinske medicine