Ljubljana, zelena prestolnica Slovenije, ki je znana po svoji majhnosti in lepoti. S svojimi zelenimi površinami, reko Ljubljanico ter bogato kulturno dediščino vsako leto privablja vse več turistov iz celega sveta. Kot destinacija, ki združuje zgodovinsko in sodobno, postaja vedno bolj priljubljena med turisti, ki iščejo edinstvena doživetja.
Živimo v času, ki je zaradi ukrepov, povezanih z omejevanjem epidemije, še posebno stresen.
Temu nenormalnemu stanju pa lahko dodamo še najrazličnejše splošne vsakodnevne skrbi in pritiske. Poglejmo si na kratko, kaj moramo vedeti o stresu in kako ga lahko zmanjšamo.
Zakorakali smo globoko v mrzlo zimo – končno, bi rekli nekateri …
In hkrati v nov val okužb z ne več tako novim koronavirusom, za katerega vsi upamo, da imajo znanstveniki prav, ko pravijo, da se bo kmalu spremenil v malo bolj zoprn prehlad.
Tudi pri nas je vse več kmetij, ki so se specializirale za zelenjadarstvo in v toplih gredah vse leto gojijo zelo kakovostno zelenjavo. Njihove stojnice na različnih tržnicah in na samih kmetijah se kar tresejo pod težo sveže domače zelenjave in nekaterih vrst sadja, ki nam je na voljo tudi pozimi.
Srčno popuščanje, zastojna srčna odpoved ali kongestivna srčna odpoved so sopomenke za stanje zmanjšane črpalne sposobnosti srca, ki je pogosto zadnja stopnja napredovanja številnih bolezni srca in ožilja. To so žilne bolezni, srčni infarkt, arterijska hipertenzija, bolezni srčnih zaklopk in vnetja srčne mišice. Veliko k obolevnosti pripomorejo način življenja ter z njim povezan stres, neredna in neustrezna prehrana, pomanjkanje gibanja ter različne razvade. Običajno nas srce dalj časa opozarja na pešanje z opozorilnimi znaki, še preden pride do nevarnega srčno-žilnega dogodka z zastojem srca, ko je pogosto prepozno.
Bolezni, s katerimi se srečujemo starši majhnih otrok, so v veliki večini nalezljive. Otroci še nimajo zgrajenega obrambnega mehanizma, zato »poberejo« tako rekoč vsak virus ali vsako bakterijo, ki jim prekriža pot. Otroci so virusom in bakterijam zaradi svoje narave ter zadrževanja v vrtcih in šoli ter na otroških igriščih v družbi sovrstnikov tudi bolj izpostavljeni.
Za nami so še zadnji suhi dnevi odhajajočega poletja. Letošnji maraton je uspešno zaključen in večina udeležencev si je vzela nekaj dni prepotrebnega odmora. Poudarila bi, kako pomembno je, da z vadbo ne prekinete. Tisti manj aktivni pa, da z njo čimprej začnete. Ne čakajte novega leta, za obljubo po izboljšanju zdravja in telesne pripravljenosti.
Zdrava črevesna flora ima pozitiven vpliv na naše dobro počutje, izboljšanje delovanja imunskega sistema in je tako prva obrambna črta pred različnimi bakterijami in virusi. Kako jo okrepiti in vzdrževati?
Kaj je zdrava prehrana? Tema, o kateri se vsako leto napiše nešteto knjig, ki na podlagi novih spoznanj spremenijo ali vsaj zatresejo naše prej znane resnice. To je hkrati najtežje vprašanje za vse, ki si želijo spremeniti svoje življenje na bolje. Zakaj? Ker pogovor o hrani hitro postane osebna bitka. Kolikor je ljudi na svetu, toliko je prepričanj o tem, kaj in kako bi morali jesti, da bomo zdravo in dolgo živeli.
Povprečna življenjska doba človeka se je skozi različna zgodovinska obdobja spreminjala. Tako so neandertalci živeli približno 20 let, v bronasti dobi 19 let, v stari Grčiji 28 let, v srednjeveški Angliji 33 let …
