Večina teh zdravstvenih težav je manjših, le v petih odstotkih primerov je potrebna zdravniška pomoč in le v enem odstotku primerov je potreben sprejem v bolnišnico. Vodilni vzrok obolevnosti med popotniki je driska, sledijo ji dihalne in druge okužbe, piki insektov ter nesreče.
Bolečine v mišicah, kot so bolečine v hrbtu in križu, vratu in ramenskem obroču ali pa bolečine v nogah, so eden najpogostejših simptomov, zaradi katerega ljudje poiščejo nasvet ali pomoč pri zdravniku ali v lekarni. Vzroki za nastanek bolečin pa so različni. Pogosto pride do bolečin zaradi našega načina življenja – veliko sedenja ali vsakdanje obremenitve, ki se pojavijo ob določenih položajih kot so čepenje, sklanjanje ali pa dvigovanje (pre) težkih bremen. Pomemben ukrep pri pojavu bolečine je odstraniti sprožilni dejavnik, ki je bolečino povzročil. Ob tem je pomembno, da bolečega predela ne obremenjujemo preveč, si vzamemo dovolj počitka, delamo ustrezno izbrane vaje in si lajšamo bolečine z uporabo lokalnih protibolečinskih zdravil (npr. s kremo).
Večina športnih aktivnosti se spomladi in poleti preseli iz dvoran v naravo. Svež zrak, zadosten odmerek vitamina D in druženje so razlogi, da imamo radi poletje. S prihodom močnejšega sonca in visokih temperatur postane telesna aktivnost poseben izziv. Poleg hitrejše fizične utrujenosti nam zlasti ob vročih in vlažnih dneh grozijo dehidracija, možnost pregretja (vročinska kap) in sončarica. Vlaga v zraku namreč preprečuje potenje in s tem primerno ohlajanje telesa. Prihajajoči dnevi nam sicer ponujajo več časa, ki ga lahko preživimo v naravi, vendar se moramo v izogib nevšečnostim zavedati tudi nevarnosti.
V našem okolju povzročajo alergijo strupi kožekrilcev, med katere uvrščamo čebele, čmrlje, ose in sršene. Alergije na strupe drugih žuželk (obadov …) so izjemno redke. Čebele in čmrlji imajo podoben strup, med seboj podobna sta si tudi strupa ose in sršena. Samo čebela pusti želo na mestu pika. Piki os in sršenov so pogostejši poleti in jeseni, piki čebel so možni skozi vse leto, celo v toplejših zimskih dneh.
Pomanjkanje vitamina D je postalo svetovni problem. V Sloveniji ga primanjkuje praktično vsem, in to skozi vse leto. Podatek je zaskrbljujoč predvsem zato, ker so študije pokazale, da bi višje ravni oziroma njegovo dodajanje k prehrani lahko podaljšalo in izboljšalo kakovost našega življenja.
Pomislite, kdaj ste se nazadnje zbudili brez budilke in spočiti? Se ne spomnite? Nič čudnega. Kar dve tretjini odraslih v razvitem svetu ne uspe doseči priporočene količine spanja na noč. Vsak tretji toži zaradi slabega spanca. To lahko pomeni težko uspavanje, premalo ur spanja, nočna prebujenja, zgodnja zbujanja ali občutek utrujenosti oziroma nespočitosti po spancu.
Simptomi spodnjih sečil so ena pogostejših težav moških po 40. letu, zaradi katerih se bolniki odločijo obiskati zdravnika. Med novonastalimi simptomi bolniki navajajo tanjši in prekinjen curek, kapljanje, občutek nepopolnega izpraznjenja sečnega mehurja, pogosto uriniranje in potrebo po napenjanju pri uriniranju. Prve težave se lahko pojavijo okoli petdesetega leta. Najpogostejši vzrok za zastajanja urina je benigno povečanje prostate (BPP), ki je napredujoča bolezen.
Poletje je čas za različne vodne aktivnosti, s katerimi se ohladimo in si popestrimo počitnice. Pri tem pa so na udaru tudi naša ušesa in prav poleti so težave, povezane z zunanjim ušesom, pogostejše.
Počitnice, dopusti, prosti dnevi, ko glavi privoščimo malo počitka, ki nam da novih moči in pravšnjo mero notranjega zagona za nove delovne, družinske, poslovne in študijske izzive, so pred nami. Nanje čakamo z velikimi pričakovanji, nemalokrat pa se v dopustniške dni podamo preutrujeni, saj želimo pred tem dokončati vse obveznosti.
O tem, da bo zdravnica, se je dr. Alenka Horvat Ledinek, dr. med., specialistka nevrologije, odločala že v osnovni šoli. Pot do Medicinske fakultete ni bila lahka, potrebne je bilo veliko volje in vztrajnosti.
