Še ne dolgo tega so bili starejši ljudje z obrabljenimi sklepi obsojeni na bolj statičen, sedeč ali ležeč preostanek življenja, zdaj pa endoproteze sklepov omogočajo praktično polno in nebolečo aktivnost in tako je kakovost življenja znatno večja. Pravzaprav je endoprotetika oziroma umetni kolki, kolena, ramena … ena največjih revolucij v medicini.
AIDS je kratica, ki opisuje sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti (ang. Acqired ImmunoDeficiency Syndrome). To je končna stopnja okužbe z virusom HIV. Dejansko gre za poimenovanje stanja telesa, ki se ne more več braniti pred okužbami, saj ima uničen obrambni sistem. Virus uporablja celice za svoje razmnoževanje, kar mu preprečijo limfociti, HIV pa napade ravno te.
Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) nastane zaradi vračanja želodčne vsebine v požiralnik. Kisla želodčna vsebina draži sluznico požiralnika in lahko povzroči vnetje. Redko pa nastanejo celo razjede na sluznici požiralnika.
Žolčni kamni so ena najpogostejših bolezni sodobnega človeka. Po zadnjih podatkih jih ima kar deset odstotkov odraslih. Glede na sestavo so lahko holesterolni, pigmentni ali mešani. Prvi so od vseh najpogostejši. Kamni so lahko različno veliki, od nekaj milimetrov (pesek) do nekaj centimetrov.
V času praznikov se ljudje sprostijo tudi pri hrani. Uživajo preveč hrane, preveč nezdrave hrane, pogosto pa ob tem zaužijejo tudi več alkohola. Vse to je velika preizkušnja za želodec in črevo. Že same priprave na praznike nas pogosto obremenjujejo, kar seveda vpliva tudi na našo prebavo. V povprečju se med prazniki zredimo za 1,5 kg.
Sindrom policističnih jajčnikov je ena najpogostejših hormonskih motenj pri ženskah v rodni dobi, za katero je značilno nepravilno delovanje jajčnikov in lahko poleg rodil prizadene tudi druge organe. Je najpogostejši vzrok neplodnosti pri ženskah z motenim menstrualnim ciklom. Zgodnja prepoznava bolezni in zdravljenje lahko preprečita razvoj dolgoročnih posledic, kot sta sladkorna bolezen in srčno-žilne bolezni.
Sluh je eno od čutil, ki v vsakdanjem življenju igrajo pomembno vlogo. Že v porodnišnici novorojenčkom v prvih dneh preverijo sluh, da bi lahko v primeru okvare čim prej posredovali in omogočili čim bolj optimalen razvoj. Sluh pa se tudi stara skupaj s človekom. Starostna naglušnost (presbiakuza) je zelo pogost pojav in nas v različnih merah čaka vse. Do okvare sluha pa lahko pride tudi veliko prej, kot bi prišlo fiziološko.
Zdravnica dr. Simona Borštnar, dr. med., specialistka interne medicine internistične onkologije, je specializirana za zdravljenje raka dojk in uroloških rakov. Je vodja multidisciplinarnega tima za zdravljenje raka dojk na Onkološkem inštitutu že deseto leto. Diplomirala je leta 1993 na ljubljanski Medicinski fakulteti, magistrirala leta 1998 na temo klinične onkologije, doktorirala pa leta 2003.
Na Infekcijsko kliniko je prišel leta 1983, leto pozneje so uradno odkrili virus HIV. Konec 80. let se je zato kot eden prvih pri nas – takoj za prim. dr. Ludvikom Vidmarjem – vključil v zdravljenje bolnikov z virusom HIV oziroma aidsom. To je bilo takrat novo, neznano, za številne tudi nevarno področje medicine.
Letošnja medijska »zvezda« med okužbami je brez dvoma ebola. Gre za bolezen, ki jo povzroča virus ebole iz družine t.i. hemoragičnih mrzlic. Hemoragične mrzlice povzroča precej pestra družina virusov. Mišjo mrzlico, ki jo poznamo tudi pri nas, povzročajo hantavirusi. Prenašajo jo glodalci in niti ni tako zelo redka; leta 2012 je na primer pri nas zbolelo več kot 100 ljudi. Bolezen poteka v blažji obliki, umrljivosti praktično ni. Hujšo obliko z visoko umrljivostjo povzroča Marburg virus, ki je bližnji sorodnik ebole in je leta 1967 velik preplah naredil tudi v Beogradu.
