O kronični venski bolezni govorimo, kadar vene nog ne uspejo več učinkovito odvajati venske krvi proti srcu in ta v njih zastaja ali teče celo v napačno smer, to je navzdol, kar imenujemo povratni tok ali refluks.
Periferna arterijska bolezen ali kratko PAB je kronična motnja arterijske prekrvitve udov. Vzrok zanjo je ateroskleroza. Največkrat so prizadete arterije spodnjih udov. Bolezen se razvija počasi in bolniku vrsto let ne povzroča težav. Prvi simptom so lahko bolečine v udu med hojo, ob poslabšanju bolezni pa je bolečina prisotna tudi v mirovanju. Če tako stanje
Melanom je rak, ki nastane iz pigmentnih kožnih celic melanocitov. Te skrbijo za tvorbo rjavega kožnega pigmenta melanina, ki kožo obarva, njegova naloga pa je zaščita kože pred ultravijoličnimi žarki sonca. Ti žarki vplivajo tudi na nastanek melanoma. Ta rak nenadzorovano raste in ima izredno sposobnost zasevanja v oddaljena tkiva in organe, kar je usodno
»Bolečina v sklepu je simptom neke bolezni ali poškodbe. Bolijo lahko različne strukture sklepa – pokostnica, sklepna ovojnica, vezi ali mišice, a ljudje težavo označijo glede na lokacijo telesa in ne njen vzrok. Takih pritožb je zato v ambulanti splošnega zdravnika veliko,« je na začetku pogovora povedala Maja Miklič, dr. med., spec. družinske medicine.
Pri zobozdravniku se pogosto soočimo z vprašanjem, ali se odločiti za kovinsko ali belo zalivko. Vodilo so nam videz, cena in nasvet zobozdravnika.
Seneni nahod je ena najpogostejših alergijskih bolezni, saj ima tovrstne težave vsaj petina ali celo četrtina ljudi. Najpogosteje se prvič izrazi v najstniških letih, pogosto pri ljudeh, ki imajo sorodnike z alergijskimi boleznimi.
Rak prostate je postal v zadnjih letih najpogostejši rak pri moških tudi v Sloveniji. Po številu obolelih na leto je prehitel tako kožnega raka kot raka na črevesju. S starostjo se odstotek obolelih občutno povečuje.
Rak dojk je bolezen žensk. Stokrat pogostejši je pri ženskah, a v enem odstotku zbolijo tudi moški. V Sloveniji za njim zboli povprečno 10 do 15 moških na leto.
Začetki plastične kirurgije segajo daleč v zgodovino. Približno 600 let pred našim štetjem so lončarji v Indiji kožo in podkožje s čela prestavili na nos in tehniko kasneje poimenovali »indijski reženj«. V Evropi je bila aktivna grškorimska šola, katere dosežki so zamrli v srednjem veku. Ponovno zanimanje za rekonstrukcijo so iz Indije prenesli Perzijci, in sicer v Italijo v času renesanse. Tam je Gaspare Tagliacozzi leta 1597 prvi opisal vezani reženj z nadlakti za rekonstrukcijo nosu. Delo plastičnih kirurgov je opredelil s pomembnima stavkoma: »Mi popravljamo in učvrstimo dele telesa, ki nam jih je narava dala in usoda vzela. Namen našega dela ni ugajati očem, temveč vlivanje upanja bolnikom in pomoč njihovim dušam.«
Priprava pesta je v naših krajih slabo razširjena, kar je – glede na izvor pri naših zahodnih sosedih – precej nenavadno. Narediti pesto je sila preprosto in nezahtevno, pripravljen pesto pa je osnova za tako rekoč »instant« testenine. Čemaž (znan tudi kot divji česen) je odlična rastlina, užitna v celoti; za zapisani recept potrebujemo sveže liste. Lahko ga naberemo sami (pri tem je nekaj znanja in previdnosti seveda potrebno, da ga ne zamenjamo s šmarnico ali podleskom, ki sta oba zelo strupena), svežega prodajajo tudi v večjih samopostrežnih trgovinah in na tržnici.
