
Izgorelost
Stanje dolgotrajnega stresa, ki vodi v izgorelost, je ena največjih zdravstvenih groženj 21. stoletja. Kakšni so prvi simptomi izgorelosti in kako si lahko pomagamo sami?

Stanje dolgotrajnega stresa, ki vodi v izgorelost, je ena največjih zdravstvenih groženj 21. stoletja. Kakšni so prvi simptomi izgorelosti in kako si lahko pomagamo sami?

Jeseni in pozimi so okužbe dihal pogostejše, saj velike temperaturne spremembe obremenjujejo naš imunski sistem, prav tako pa se več časa zadržujemo v zaprtih prostorih. V vdihanem zraku je prisotnih ogromno mikroorganizmov, kot so virusi, bakterije in glivice, ki z dihanjem lahko vstopijo v dihalne poti in povzročajo vnetja. Katera so najpogostejša obolenja dihal, kako si pomagati, če zbolimo, in kdaj je treba obiskati zdravnika?

Kri kroži po telesu po žilah. Iz srca gre prek arterij vse do kapilar, kjer doseže tkiva in organe, ter se od tam po venah vrne nazaj v srce. Kri je sestavljena iz krvnih celic in plazme (medcelične tekočine). Del teh celic in tekočine, ki iz kapilar uide v medcelični prostor, se kasneje po limfnih vodih povrne nazaj v krvožilni sistem.

Ključno je poiskati vzrok nespečnosti, bistvo zdravljenja je zagotovitev ustrezne kakovosti in normalnega ritma spanja. Pri blažjih oblikah si lahko pomagamo tudi sami.

Stara sem 53 let. Moja koža je suha in razpokana, zdi se mi, da je zaradi tega videti tudi postarana. Koža je občutljiva praktično v vsakem letnem času: najbolj poleti, ko je zelo vroče in se mi na obrazu naredijo majhni rdeči suhi madeži, ter pozimi, v času kurilne sezone, ki mi kožo očitno še dodatno izsuši. Jem veliko sadja in zelenjave in se držim nasveta, naj pijem dva litra vode na dan. Prosim za predlog glede nege občutljive kože predvsem v času kurilne sezone, ki zdaj prihaja.

Kar nekaj starih in tudi novodobnih modrosti poznamo, ko gre za prehlad. Prihajajo nižje temperature, več bo virusnih obolenj. Dobro je vedeti nekaj osnovnih dejstev.

Prejšnji mesec smo objavili pismo našega bralca, ki je zapisal, da ima 48 let in da so na preventivnem zdravniškem pregledu testi pokazali, da ima rahlo povišan sladkor v krvi oziroma moteno toleranco za glukozo.

Za tiste, ki jih še nekaj dni loči do maratona, smo pripravili nasvete glede opreme, prehrane, regeneracije in nenazadnje psihične priprave na dan tekme. Čeprav drži, da vas bodo noge prinesle na cilj, bo vseeno glava tista, ki vas bo gnala naprej. Zato smo za konec povzeli še nekaj motivacijskih nasvetov, da vas opremimo z vsem, kar boste potrebovali.

Pomemben del zdravja in ravnovesja v organizmu je redno odvajanje blata. Včasih pa ne gre tako, kot bi moralo iti.

Nataša Bedernjak Bajuk se je za študij medicine odločila že kot majhna deklica. V Prekmurju so bili takrat le trije infektologi, kar je pomenilo, da je bil njen oče vsak tretji dan dežuren. Z mamo sta šli zvečer do njega in mu nesli večerjo. Tako je bila od malega povezana z bolnišnico. Sama je povedala: »Oče je bil velik entuziast, zelo rad je imel svoj poklic in je v njem užival. O tem, kaj bi bila, ko bom velika, nismo govorili. Ko sem bila pred to odločitvijo, sta me starša poskušala prepričati, naj si izberem drug poklic, kjer mi bo lažje, ker je v medicini veliko odrekanja. Menila sta, da je to za žensko, ki ima družino, izjemno naporno.«