Kemični piling oziroma kemično luščenje kože je dermatološki postopek s katerim odluščimo zgornji sloj odmrlih kožnih celic. Po posegu se sprožijo tudi procesi celjenja in obnove, ki omogočijo, da koža postane gladka, pomlajena, z zdravim tenom. Kemični piling je primeren za oba spola v vseh življenjskih obdobjih. Poleg pomlajevanja je kemični piling zelo uporaben tudi pri zdravljenju zaradi sonca poškodovane kože in aken.
Proti gripi se v zadnjih letih spet cepi več ljudi, a je precepljenost žal še vedno nizka. Letošnja novost je brezplačno cepljenje za kronične bolnike in starejše od 65 let. Hkrati s cepljenjem proti gripi je zlasti pri starejših in kroničnih bolnikih priporočljivo opraviti tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam.
Stara sem 29 let in mislim, da imam suho in občutljivo kožo in imam v zvezi s tem nekaj vprašanj. Ali suha koža pomeni, da jo moram vlažiti ali mastiti? Je dovolj, da prilagojeno kozmetiko uporabljam le poleti, ko je bolj vroče, in pozimi, ko je bolj mraz? Moram mazati le izpostavljene dele telesa in kako pogosto?
Ko je bila izr. prof. Janja Ocvirk, dr. med., specialistka internistične onkologije, še v osnovni šoli, je vedno rekla, da bo zdravnica, da bo potem lahko zdravila starše, ko bodo stari. V srednji šoli jo je še najbolj zanimala biokemija, molekularna raven, vendar možnosti za študij tega v Sloveniji tedaj ni bilo in ostala ji je medicina. »Vsekakor me je vedno zanimalo naravoslovje,« je poudarila.
Kronična mieloična levkemija (KML) je bolezen, kjer je znanost v zadnjih letih dosegla izjemen napredek. Po zaslugi tarčnih zdravil, ki so na voljo tudi v Sloveniji, je bolezen za večino bolnikov postala kronična. Preživetje bolnikov s KML je ob sodobnih možnostih zdravljenja praktično enako preživetju enako starih zdravih ljudi. Za doseganje tako ugodnega bolezenskega poteka pa je zelo pomembno redno prejemanje terapije.
Srce tehta več kot 280 gramov in je mišica, ki vsak dan prečrpa približno 9000 litrov krvi in opravi 100.000 udarcev. Vaše srce dela brez premora – vsako sekundo, vsako minuto, vsako uro, vsak dan …
Stanje dolgotrajnega stresa, ki vodi v izgorelost, je ena največjih zdravstvenih groženj 21. stoletja. Kakšni so prvi simptomi izgorelosti in kako si lahko pomagamo sami?
Jeseni in pozimi so okužbe dihal pogostejše, saj velike temperaturne spremembe obremenjujejo naš imunski sistem, prav tako pa se več časa zadržujemo v zaprtih prostorih. V vdihanem zraku je prisotnih ogromno mikroorganizmov, kot so virusi, bakterije in glivice, ki z dihanjem lahko vstopijo v dihalne poti in povzročajo vnetja. Katera so najpogostejša obolenja dihal, kako si pomagati, če zbolimo, in kdaj je treba obiskati zdravnika?
Kri kroži po telesu po žilah. Iz srca gre prek arterij vse do kapilar, kjer doseže tkiva in organe, ter se od tam po venah vrne nazaj v srce. Kri je sestavljena iz krvnih celic in plazme (medcelične tekočine). Del teh celic in tekočine, ki iz kapilar uide v medcelični prostor, se kasneje po limfnih vodih povrne nazaj v krvožilni sistem.
Ključno je poiskati vzrok nespečnosti, bistvo zdravljenja je zagotovitev ustrezne kakovosti in normalnega ritma spanja. Pri blažjih oblikah si lahko pomagamo tudi sami.
