Sluh je eno od čutil, ki v vsakdanjem življenju igrajo pomembno vlogo. Že v porodnišnici novorojenčkom v prvih dneh preverijo sluh, da bi lahko v primeru okvare čim prej posredovali in omogočili čim bolj optimalen razvoj. Sluh pa se tudi stara skupaj s človekom. Starostna naglušnost (presbiakuza) je zelo pogost pojav in nas v različnih merah čaka vse. Do okvare sluha pa lahko pride tudi veliko prej, kot bi prišlo fiziološko.
Zdravnica dr. Simona Borštnar, dr. med., specialistka interne medicine internistične onkologije, je specializirana za zdravljenje raka dojk in uroloških rakov. Je vodja multidisciplinarnega tima za zdravljenje raka dojk na Onkološkem inštitutu že deseto leto. Diplomirala je leta 1993 na ljubljanski Medicinski fakulteti, magistrirala leta 1998 na temo klinične onkologije, doktorirala pa leta 2003.
Prehlad je nadležna, nalezljiva okužba zgornjih dihalnih poti, ki je običajno nenevarna. Povzročajo jo številni različni virusi. Ker je število virusov, ki povzročajo prehlad, zelo veliko in ker se razvijajo vedno novi prehladni virusi, človeško telo ne more razviti odpornosti proti vsem virusom prehlada. Zato so prehladi pogosta, ponavljajoča se obolenja. Za otroke, ki so v vrtcih, ni nič neobičajnega, če prebolijo do dvanajst prehladov na leto, odrasli pa do pet.
Revmatoidni artritis je kronična vnetna avtoimunska bolezen, ki se lahko pojavi v kateri koli starosti in prizadene sklepe, vezivno tkivo, mišice in kite. Ženske zbolijo trikrat pogosteje kot moški, najpogosteje pa bolezen izbruhne v najbolj aktivnem življenjskem obdobju, med 30. in 55. letom. Bolezen je onesposabljajoča, privede lahko do hudih deformacij sklepov. Vendar zaradi zgodnjega odkrivanja in ustreznega zdravljenja revmatoidnega artritisa danes v večini primerov na srečo ne prihaja več do hujših invalidnosti.
Osteoporoza je v večini primerov bolezen starejših. Lahko se pojavi tudi pri mlajših v sklopu drugih bolezni ali stanj ter kot stranski učinek zdravljenja z določenimi zdravili (kortikosteroidi …). Beseda osteoporoza pomeni dobesedno porozne, luknjičaste kosti – kosti, ki so bile prej močne, postanejo zaradi osteoporoze krhke in lomljive. Sicer nedolžni gibi, ki se zdijo sami po sebi umevni in banalni, denimo skloniti se in pobrati časopis ali dvigniti težje breme, lahko pri bolnikih z osteoporozo povzročijo zlome. Večina žal niti ne ve, da ima osteoporozo, dokler se kost ne zlomi. Takrat pa je bolezen že napredovala.
Najpogosteje in tipično pride do zlomov vretenc, kolka ali roke tik nad zapestjem. In zlomi zaradi osteoporoze niso nedolžni, pač pa imajo lahko zelo hude posledice.
Po ocenah leta 2014 je po vsem svetu bilo za sladkorno boleznijo bolnih 387 milijonov ljudi, približno 90 odstotkov jih je imelo sladkorno bolezen tipa 2. To predstavlja 8,3 odstotka odraslega prebivalstva, z enako pogostnostjo pri ženskah in moških. Po nekaterih ocenah je bila v času med letom 2012 in letom 2014 sladkorna bolezen vzrok za 1,5 do 4,9 milijonov smrti letno. Sladkorna za posameznika najmanj podvoji verjetnost za smrt. Pričakovati je, da bo leta 2035 število ljudi s sladkorno boleznijo doseglo do 592 milijonov. Zaradi obširnosti obravnavane teme bomo o sladkorni bolezni pisali v tej in še v decembrski in januarski številki revije, ki jo držite v rokah.
Rak prostate je najpogostejši rak pri moških v Sloveniji. Odkrijemo jih več kot 1400 na leto in je po številu obolelih prehitel tako kožnega raka kot raka na črevesju. S starostjo se odstotek obolelih občutno povečuje.
Nekoliko poenostavljeno bi naš krvožilni sistem lahko primerjali z vodovodnim sistemom v hotelu. Vsi vemo, kako pomembno je vzdrževanje cevi. Ob morebitni okvari bi lahko zmanjkalo vode, zamašila bi se stranišča in poplavili odtoki. Hotel bi počasi propadel. Enako velja za naše telo. Dobro vzdrževan krvožilni sistem garantira več let uporabe. Srce v tem primeru deluje kot vodna črpalka, krvne žile pa kot vodovodne cevi.
Naš življenjski slog in naše duševno stanje pomembno vplivata na izbiro hranil, količino in pogostost hranjenja. Zato ni presenečenje, če enako velja za odvajanje.
Pri čiščenju zob je za najmlajše nujna pomoč staršev. Pravilno in temeljito čiščenje zob je ključno, pomembni so tudi redni pregledi pri zobozdravniku. Otroke je treba motivirati za ustno higieno.
