
Razbremenimo telo
Po praznovanju, ko telo obremenimo s težko hrano, to potrebuje razbremenitev v prehrani in gibanje,
ki sta korak k hitrejši presnovi in očiščenju.

Po praznovanju, ko telo obremenimo s težko hrano, to potrebuje razbremenitev v prehrani in gibanje,
ki sta korak k hitrejši presnovi in očiščenju.

Tudi na področje fizioterapije je tehnološki razvoj prinesel novosti, nove vrste aparatov in pripomočkov, ki so tehnično bolj dovršeni in delujejo z večjo močjo ter intenziteto. Katere so »moderne« tehnologije in za kaj se uporabljajo?

Ljudje smo vedno bolj ozaveščeni glede učinkov poseganja v okolje in našega sobivanja z drugimi živimi bitji. V želji po manj škodljivem načinu življenja se je oblikovala drugačna miselnost o prehrani in načinu življenja. Vodilni moto tistim, ki se odločijo za vegetarijanski ali veganski način življenja, je izogibanje povzročanju trpljenja živalim. Povod za tovrstno odločitev je lahko tudi verski, okoljski, ekonomski ali zdravstveni.

Na Infekcijsko kliniko je prišel leta 1983, leto pozneje so uradno odkrili virus HIV. Konec 80. let se je zato kot eden prvih pri nas – takoj za prim. dr. Ludvikom Vidmarjem – vključil v zdravljenje bolnikov z virusom HIV oziroma aidsom. To je bilo takrat novo, neznano, za številne tudi nevarno področje medicine.

Človeška hrbtenica ima obliko dolgega stebra, ki ga sestavlja 33 ali 34 vretenc. V vratnem, prsnem in ledvenem delu so vretenca posamična, v križničnem in trtičnem delu pa so zraščena v funkcionalni enoti. Vretenca se večajo od vratu navzdol, med seboj so povezana z vezmi, telesa vretenc pa vežejo medvretenčne ploščice ali diskusi. Osnovna funkcionalna enota hrbtenice je dinamični segment, ki ga sestavljajo dve sosednji vretenci in disk med njima.

V telesu imamo dve vrsti žil, po katerih se pretaka kri – arterije in vene, enako pa velja tudi za noge. Arterije ali odvodnice od srca vodijo s kisikom in hranilnimi snovmi obogateno kri v vsa tkiva. Kri odda kisik in hranilne snovi v tankih lasnicah ali kapilarah, iz celic pa sprejme ogljikov dioksid in odpadne snovi. Nato se po venah ali dovodnicah kot venska kri vrača proti srcu.

Periferna arterijska bolezen (PAB) je pogosta, zahrbtna in nevarna bolezen, ki največkrat prizadene arterije spodnjih udov. Povzroči jo napredovala ateroskleroza, ki prizadete arterije postopno oži in jih lahko nazadnje povsem zamaši.

Če ste pritrdilno odgovorili na vsaj eno vprašanje, obstaja možnost, da imate aterosklerozo in periferno arterijsko bolezen. Priporočamo vam preventivno merjenje gleženjskega indeksa.

Velikokrat bolniki zmotno mislijo, da slabo vidijo le zaradi starosti in zato že napredovali bolezni ne pripišejo ustreznega pomena.

Kronična venska bolezen prizadene velik del populacije v zahodnem svetu in pomeni veliko breme za bolnika in družbo. Nastane zaradi motenj v venskem obtoku nog. Venska kri v nogah zaradi neučinkovitosti venskih zaklopk zastaja, tlak v venskem sistemu nog je povečan, vene se razširijo in še več njihovih zaklopk postane neučinkovitih.