Učinkovita terapija za zdravljenje akutnih in kroničnih poškodb
Učinke laserja na človeško tkivo so odkrili že pred več kot petdesetimi leti, ko so sprva začeli zdraviti kožna obolenja, ki jim je sledila čedalje širša uporaba laserske terapije (zmanjševanje bolečine, pospeševanje celjenja športnih poškodb, zdravljenje artritisa …).
Terapiji z laserjem, ki ima moč manjšo ali enako 500 mW (laser razreda 3b), so nadeli ime nizkointenzivna laserska terapija (low-level laser therapy – LLLT).
V zadnjih letih, ko je tehnologija močno napredovala, so na tržišče vstopili novi, močnejši laserji razreda 4, ki v skupini fizioterapevtskih naprav dosegajo tudi do 20 W moči in predstavljajo visokointenzivno lasersko terapijo (high-intensity laser therapy – HILT).
Laser je stisnjen žarek svetlobe, ki se nahaja v rdečem spektru elektromagnetnega valovanja. Je monokromatski, kar pomeni, da gre le za eno valovno dolžino, koherenten (potuje v ravni liniji) in polariziran (zadene samo eno točko, v katero je usmerjen).
V človeškem telesu laserski žarek vzbudi biološki odziv prek prenosa energije v tkivo (celico), kar imenujemo fotobiomodulacija.
Ta ima lahko na tkivo bodisi stimulativen bodisi zaviralen učinek. V celicah sproži biokemične spremembe, ki dvignejo energijski potencial celice – pospešijo celično dihanje, metabolizem, transport snovi in samo aktivnost celice. Vse to za tkivo pomeni hitrejšo regeneracijo, pospešitev procesov, ki potekajo v njem (npr. vnetni procesi, obnova poškodovanega tkiva), ter na ta način tudi hitrejše zdravljenje tkiva.
Različne valovne dolžine laserjev imajo različno penetracijo (prodiranje) v tkivo in različne molekule v tkivu različno absorbirajo posamezne valovne dolžine (kar prikazuje slika).
Na podlagi dolgoletnih raziskav zato v fizioterapiji uporabljamo laserje z valovnimi dolžinami znotraj optičnega polja (optical window), ki imajo na molekule v človeškem tkivu najbolj optimalen učinek. Nižje valovne dolžine (med 600 in 800 nm) lahko prodrejo le do 3 cm v globino tkiva, medtem ko morajo biti za doseganje večjih globin v tkivu valovne dolžine večje (900 – 1100 nm).
Večja moč laserja, ki je značilna za visokointenzivne laserje, omogoča prodiranje laserskih žarkov globlje v tkivo, poleg biokemičnih reakcij v celicah pozvroči tudi segrevanje tkiva, ustvari mehanski val, ki vpliva na bolečinske receptorje v okolnem tkivu, in veliko količino energije dovede v precej krajšem času, zaradi česar je sama terapevtska obravnava krajša in učinkovitejša.
Terapijo z visokointenzivnim laserjem se lahko uporablja tako pri akutnih poškodbah (zvin gležnja …) kot tudi pri kroničnih stanjih (tendinopatija …), pri različnih obolenjih kože (dermatitis, herpes …), poškodbah mišic, kit in ligamentov, zdravljenju artritisa, zmanjševanju vnetja (pospeševanje vnetnih procesov), pospeševanju obnove živčnega tkiva, spodbujanju obnove hrustančnega in kostnega tkiva …
Terapija z visokointenzivnim laserjem je brezstična in popolnoma neboleča, pri uporabi višjih intenzitet pa pacient lahko občuti prijetno toploto. Zaradi nevarnosti laserskega žarka je med terapijo obvezna uporaba zaščitnih očal, ki jih morata nositi tako fizioterapevt kot pacient.
Indikacije za uporabo visokointenzivne laserske terapije:
- akutne poškodbe mehkih tkiv (mišic, kit, ligamentov),
- poškodbe hrustančnega in kostnega tkiva,
- kronična stanja (kronično vnetje mehkega tkiva, kronična bolečina),
- vnetna stanja (artritis, burzitis, tendinitis …),
- nevrološka stanja (poškodbe živčnega tkiva).
- Visokointenzivne laserske terapije ne smemo izvajati:
- v območju oči,
- pri malignih stanjih in do 6 mesecev po radioterapiji,
- nad krvavečimi območji,
- nad ščitnico in drugimi endokrinimi žlezami,
- pri osebah, ki uporabljajo slušni aparat,
- pri osebah z motnjo senzibilitete,
- nad kovinskimi implantati,
- v območju tetovaž,
- pri nosečnicah v območju trupa.
Doktor svetuje:
Visokointenzivna laserska terapija je izjemno učinkovita za zdravljenje tako akutnih kot kroničnih poškodb in težav. Z njo pospešujemo vnetne procese v tkivu, pospešujemo regeneracijo celic in tkiva ter tako prispevamo k hitrejši in boljši rehabilitaciji. Zaradi širokega spektra indikacij in razmeroma malo kontraindikacij jo lahko uporabljamo pri veliki večini pacientov, terapija pa je popolnoma neboleča.
Eva Uršej, prof. šp. vzgoje, diplomirana fizioterapevtka
