Pomanjkanje kofaktorjev v presnovi in slabe razvade – Ste že slišali za homocistein?
Gre za aminokislino, ki je prisotna v telesu vsakega posameznika. Določene količine homocisteina so koristne, težava pa nastane, ko se raven te aminokisline pretirano dvigne. Previsoka količina homocisteina v telesu naj bi bila na primer povezana z boleznimi srca in ožilja ter z avtoimunskimi obolenji.
Homocistein je naravno prisotna aminokislina (sestavni del beljakovin), ki v telo prihaja s hrano ali nastaja pri razgradnji telesnih beljakovin.
Pomembnost aminokislin za telo se kaže že v podatku, da je celična membrana sestavljena iz 75 % maščob in 25 % beljakovin in če nam manjka beljakovin, telo ne more oblikovati novih celic, ne more se obnavljati, pade nam imunska odpornost. In še več: iz aminokislin so sestavljeni nohti, lasje, koža in tudi hormoni. Poleg tega aminokisline sodelujejo pri prenašanju hranilnih snovi po telesu in so sestavni del hemoglobina. V krvi vplivajo na kislo-bazično ravnovesje ter predstavljajo vir energije.
Homocistein se s pomočjo aktivne oblike folne kisline in vitamina B12 pretvori v metionin. Po drugi presnovni poti pa se s pomočjo vitamina B6 pretvori v aminokislino cistein.
Metionin je ena od esencialnih aminokislin, ki jih telo ne more sintetizirati samo in jih moramo zato v telo vnašati s hrano. Najdemo ga v jajcih, žitu, oreščkih in semenih. Ima pomembno vlogo v metabolizmu in sodeluje pri razstrupljanju telesa, vpliva na večjo rast tkiv ter olajša absorpcijo mineralov, kot sta selen in cink.
Cistein uvrščamo med neesencialne aminokisline (telo jo lahko pridela samo), v redkih primerih pa je lahko esencialen: pri dojenčkih, starejših, ljudeh z določenimi metabolnimi boleznimi in ljudeh, ki trpijo za motnjo prehajanja hrane prek črevesne stene. Za sintezo cisteina v normalnih fizioloških pogojih v človeškem telesu potrebujemo zadostno količino metionina. Njegova razgradnja poteka v prebavnem traktu in krvni plazmi. V nasprotju s tem cistein potuje skozi prebavila in krvno plazmo nespremenjen ter se pred vstopom v celico reducira v dve molekuli cisteina. Cistein najdemo v večini hrane, ki vsebuje veliko beljakovin. Živalski viri: svinjina, piščanec, puran, raca, jajca, mleko, mlečne beljakovine, skuta, sir in jogurt. Rastlinski viri: rdeča paprika, česen, čebula, brokoli, brstični ohrovt, oves, granola in pšenični kalčki.
Ob prekomernem vnosu beljakovin v telo s hrano lahko pride do določenih fizioloških sprememb. Koncentracije aminokislin so v telesu natančno nadzorovane, zato določeni fiziološki učinki niso neposredno odvisni od zaužite količine beljakovin oziroma aminokislin. Vendar se aminokisline, če jih je v organizmu več, kot jih ta potrebuje za gradnjo beljakovin, ne morejo skladiščiti, zato pride do njihove razgradnje. Posledično se poveča količina razgradnih produktov, ki jih je treba izločiti skozi ledvice. S tem se poveča tudi izločanje kalcija s sečem, kar ob dolgotrajnem uživanju večjih količin beljakovin oziroma aminokislin lahko vodi do zmanjšanja trdnosti kosti. Po podatkih Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja zgornje varne meje uživanja posameznih aminokislin niso določene, saj ne obstaja dovolj znanstvenih podatkov. Škodljivi učinki, ki bi se lahko izrazili ob uživanju večjih količin posameznih aminokislin, se razlikujejo glede na funkcijo in razgradnjo posamezne aminokisline. Znano je, da uživanje metionina poviša koncentracijo homocisteina (razgradnega produkta metionina) v krvi, kar povezujejo s kardiovaskularnimi boleznimi.
Previsoke ravni homocisteina v telesu naj bi bile pogosto povezane z avtoimunskimi boleznimi, na primer z revmatoidnim artritisom, obolenjem ščitnice in luskavico. Kot že omenjeno, predstavljajo prevelike količine homocisteina tudi nevarnost za srčno-žilna obolenja, poleg tega pa so povezane s povečanim tveganjem za alzheimerjevo in parkinsonovo bolezen ter za depresijo – povišana raven homocisteina namreč pogosto pomeni znižano raven serotonina. Pri ženskah, ki so imele neposredno po porodu v telesu preveč homocisteina, naj bi na primer obstajala visoka verjetnost za poporodno depresijo.
Kako homocistein pospeši staranje možganov
Homocistein poškoduje možgane prek kroničnih vnetnih reakcij, formacije aterosklerotičnih plakov, ki ovirajo pretok krvi, krčenja možganskih področij, kot je hipokampus, ki so vključena v formacijo spomina, razvoja nevrofibrilarnih pentelj in beta amiloidnih plakov, ki sprožijo celično smrt, in oviranja običajnega popravljanja DNK, potrebnega za vzdrževanje možganskih celic.
Hranila, ki nižajo homocistein
Homocistein je možno izmeriti s krvnim testom, ki se ga v Sloveniji izvaja samoplačniško. Če je ta povišan, ga lahko znižamo z uživanjem več aktivnih oblik vitaminov B, torej z aktivno obliko folne kisline, vitaminom B6 in aktivno obliko B12. Te oblike vitaminov B ne potrebujejo encimov za pretvorbo v telesu in so takoj dostopne za detoksifikacijo homocisteina.
Zaključek
Raziskave o hiperhomocisteinemiji in njenem vplivu ter zniževanju še potekajo. Zvišane vrednosti homocisteina v krvi so močno povezane s pomanjkanjem kofaktorjev v presnovi, predvsem s pomanjkanjem vitamina B12, folne kisline ter vitamina B6. Drugi dejavniki, ki naj bi vplivali na zvišanje ravni homocisteina, so slaba prehrana, nezdrave navade, kot so kajenje, visoka poraba kave in alkohola. Hiperhomocisteinemija je povezana s povečanim tveganjem za trombembolične dogodke in alzheimerjevo demenco. Preprečimo jo lahko z zdravim načinom življenja in raznoliko prehrano, ki vsebuje dovolj mineralov in vitaminov.
dr. Aleksandra Visnovič Poredoš, dr. med., specialistka družinske medicine
