Debelost in covid-19 – Ena petina je pri nas debelih
Debelost je Svetovna zdravstvena organizacija leta 1997 uvrstila med bolezni. Gre za kronično presnovno bolezen, ki močno poveča tveganje za nastanek nekaterih drugih bolezni (sladkorne bolezni tipa 2, srčno-žilnih bolezni ter različnih vrst raka).
V Sloveniji je okoli 20 odstotkov ljudi debelih, medtem ko je skoraj polovica moških in okoli 30 odstotkov žensk prekomerno prehranjenih. Pojavnost debelosti se je v zadnjih letih v večini evropskih državah potrojila. Zaskrbljujoče je, ker še narašča, zlasti med otroki. Delež debelih je statistično največji v zasavski, posavski in pomurski statistični regiji, medtem ko je najnižji v goriško-kraški regiji. Večji delež prekomerno hranjenih in debelih je moških, nižje izobraženih in starejših.
Glavni vzrok čezmerne prehranjenosti in debelosti je neravnovesje med energijskim vnosom in porabo. Povečan vnos visokokalorične hrane, ki je bogata z nasičenimi maščobami, soljo in sladkorji ter osiromašena vitaminov, mineralov in drugih esencialnih snovi, vodi v kopičenje odvečnih kilogramov. K temu prispevata tudi zmanjšana telesna dejavnost zaradi sedečega dela ter uporaba vse več različnih oblik transporta. Grobo populacijsko merilo za čezmerno hranjenost in debelost je indeks telesne mase (ITM). To je razmerje med telesno maso in kvadratom telesne višine.
Debelost (ITM > 30) se je v času pandemije covida-19 pokazala kot močan dejavnik tveganja za hud potek bolezni. To zlasti drži pri starejših od 60 let, kjer se tveganje poveča kar 3–4-krat. Podobno imajo mlajši od 40 let z indeksom telesne mase nad 23 kg/m2 večji rizik za hude posledice covida-19.
Prekomerna telesna teža oziroma debelost sama po sebi onemogoča normalno pljučno funkcijo. Zaradi večjega obsega trebuha se pljuča ne morejo normalno raztegniti oziroma predihati. Ob hudem poteku bolezni sta zaradi debelosti navadno močno otežena intubacija in mehansko predihavanje, kar v primeru težkega poteka bolezni lahko vodi v slabši izid ali celo smrt.
Maščobno tkivo
Določen delež maščobnega tkiva v telesu je nujno potreben za normalno delovanje telesa. Maščevje služi kot rezerva energije, omogoča normalno delovanje spolnih hormonov in nas ščiti pred mrazom. Poleg tega sodeluje tudi pri imunskem odgovoru, saj se pri zdravem vitkem posamezniku v njem tvorijo dejavniki, ki delujejo protivnetno in zaščitno. Odvečno maščobno tkivo pa – nasprotno – deluje trombogeno (vodi v nastanek strdkov) in povzroča kronično vnetje celic, kar vodi v bolezen.
Vemo, da z leti naš imunski sistem postopno slabi oziroma se »kvari« ter posledično postane premalo ali preveč aktiven. Eden od dejavnikov, na katerega lahko vplivamo, da ta proces zaviramo, je primerna telesna teža. Debelost ga pospešuje.
Pomemben vzrok za kronično vnetje v telesu je tudi nepravilna prehrana. Hrana z enostavnimi sladkorji, nasičenimi maščobnimi kislinami in presežkom kalorij spremeni črevesno floro na način, da se v črevesju tvorijo toksini in lipopolisaharidi. Ti v telesu sprožijo vnetni odgovor imunskih celic.
Dobra novica je, da nas lahko izbira prave diete tudi zaščiti. Tak primer je sredozemska dieta, ki temelji na pretežno morski hrani, sadju in zelenjavi. Bogata je z maščobnimi kislinami omega 3, kompleksnimi ogljikovimi hidrati ter polifenoli in antioksidanti, ki lahko uspešno zavrejo vnetje. Podobno koristni so probiotiki in prebiotiki, ki omogočijo razrast dobrih bakterij v črevesju.
Kaj lahko storimo danes – Zdrava prehrana
Izbirajte sezonsko, lokalno pridelano hrano. Vsaj polovico krožnika, pri vsakem obroku, naj zaseda sadje ali zelenjava. Izogibajte se hitri prehrani in sladkarijam. Namesto gostih sokov in gaziranih pijač pijte vodo. Pojejte manj rdečega mesa in več rib (losos, sardele). Če bo vaša hrana vsebovala več kompleksnih ogljikovih hidratov (polnozrnati izdelki), bo to zagotovilo daljši občutek sitosti. Prehranski nadomestki lahko pomagajo zmanjšati vnetje in izboljšati odpornost.
Bodimo telesno aktivni
Redna telesna aktivnost pripomore k vzdrževanju primerne telesne teže in k izboljšanju počutja. Vse pogosteje, zlasti pri starejših, zasledimo sarkopenično debelost. Ta je posledica zmanjšane funkcionalne mišične mase ob normalni telesni teži. Cilj vsake vadbe naj bo pridobivanje mišic ter izboljšanje moči, saj so mišice tiste, ki porabijo več kalorij in zmanjšajo tveganje za bolezni. Že izguba 5–10 % telesne mase lahko močno izboljša metabolni profil. Pomembno je vedeti, da bo dieta dolgoročno uspešnejša in posameznik bolj zdrav le, če ob tem poveča raven telesne aktivnosti.
Ob telesni aktivnosti se sproščajo rastni hormon in testosteron, ki pomagata pri obnovi in rasti celic, ter hormon sreče (serotonin), ki bo stabiliziral razpoloženje, izboljšal spanec in imunski sistem. Bolj ko je vadba intenzivna in dalj ko traja, večji učinek ima. Odraslim priporočamo najmanj pol ure zmerno intenzivne vadbe na dan, otrokom vsaj uro (še bolje več). Če je le mogoče, bodite aktivni večino časa v dnevu tako, da izberete hojo namesto vožnje, uporabite stopnice namesto dvigala in čas preživite na prostem, kadar koli je to mogoče.
Dober spanec
Nezadosten spanec je povezan z depresijo, debelostjo, povečanim tveganjem za srčno-žilne bolezni in padcem imunosti. Za boljši spanec zato priporočamo rutino. Hodite v posteljo vedno ob isti uri, ne uporabljajte elektronskih naprav vsaj eno uro pred spanjem, zatemnite in ohladite spalni prostor, pred spanjem pojejte lahek obrok in se izogibajte kavi, alkoholu in tobaku vsaj nekaj ur prej. Čez dan ne dremajte in bodite telesno aktivni. Sproščajte se. Topel tuš, masaža, glasba ali dobra knjiga so lahko zelo učinkoviti.
Zdravljenje stresa, tesnobe in depresije
V času pandemije se je zaradi izolacije, strahu, izgube dohodka in težav z učenjem povečala pojavnost depresije in tesnobe tako pri odraslih kot pri mladostnikih. Ob povečanem stresu se navadno spremeni vzorec spanja, hranjenja, uživanja alkohola in tobaka oziroma se posamezniki lahko zatečejo v druga vedenjsko tvegana obnašanja. To vodi v kronične zdravstvene probleme. Vzdrževanje zdravih življenjskih navad je v tem primeru ključ do boljšega počutja. Zdravljenje tesnobe in depresije ter redna telesna aktivnost pomagata znova vzpostaviti ravnovesje.
Maja Miklič, dr. med.
