Jedilnik sladkornega bolnika
Glukoza je nujno potrebna za normalno delovanje naših organov, v telo jo vnašamo z zaužito hrano. Je nekakšno gorivo, ki ga telo potrebuje za svoje delovanje, zato je treba v krvi stalno vzdrževati njeno zadostno raven.
Problem pa nastane, ko je glukoze v krvi preveč.
Sladkorna bolezen je skupina presnovnih bolezni, katerim je skupen kronično visok sladkor v krvi (hiperglikemija), ki nastane zaradi pomanjkljivega izločanja insulina, njegovega pomanjkljivega delovanja ali obojega. Posledica je motena presnova ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. Zaradi tega prihaja do okvar, motenega delovanja ali odpovedi različnih organov (oči, ledvic, živčevja, srca, možganov in ožilja). S prilagojenim življenjskim slogom (zdrava prehrana, redna telesna dejavnost) in redno terapijo je mogoče raven glukoze v krvi vzdrževati v ciljnem območju in tako učinkovito preprečevati pojav zapletov zaradi visokih vrednosti sladkorja v krvi.
Insulin je hormon, ki ga trebušna slinavka izloča v krvni obtok, s katerim potuje po telesu in deluje na celice v različnih tkivih. Omogoča prevzem glukoze iz krvi v celice in tako znižuje raven glukoze v krvi, sodeluje pa tudi pri presnovi beljakovin in maščob. Ko ne jemo, se insulin izloča v majhnih količinah, po obrokih hrane pa se zaradi porasta glukoze v krvi začne izločati obilneje, odvisno od sestave in obsega obroka. Tako je omogočen hiter prevzem razpoložljive glukoze v celice. Raven insulina v krvi je pri zdravem človeku zvišana toliko časa, dokler se raven glukoze v krvi ponovno ne normalizira. Pri bolniku s sladkorno boleznijo pa učinek insulina ni zadosten, zato je krvni sladkor previsok, kar dolgoročno vodi v razvoj kroničnih okvar.
Raven sladkorja v krvi se ves čas spreminja in je odvisna od vrste in količine zaužite hrane in pijače, telesne dejavnosti, prisotnosti akutne bolezni, stresa, odmerkov insulina ali drugih antihiperglikemičnih zdravil.
Poznamo sladkorno bolezen tipa 1 in tipa 2, nosečnostno sladkorno bolezen in druge.
Prehrana pri sladkorni bolezni
Priporočljiva hrana je tista, ki pomaga pri urejanju krvnega sladkorja. Več kot 80 odstotkov bolnikov s sladkorno boleznijo ima čezmerno telesno težo oziroma je pri njih prisotna debelost, zato je priporočljivo, da bolniki skušajo izgubiti 5–10 odstotkov telesne teže v šestih mesecih. Zmanjšanje telesne teže ugodno vpliva na krvni sladkor, zato je treba telesno težo pozorno spremljati med zdravljenjem sladkorne bolezni. O ciljih se je treba dogovoriti z zdravnikom ali medicinsko sestro.
Prehrana bolnika s sladkorno boleznijo je bolj primerljiva z zdravo prehrano kot z dieto in je povsem primerna tudi za druge, zdrave družinske člane.
Ogljikovi hidrati so sicer najboljši vir energije, a se hitro spremenijo v glukozo. Če jih je preveč, to povzroči nihanje krvnega sladkorja. Uravnavamo ga z dodajanjem vlaknin in beljakovin. Sladkorni bolniki naj uživajo živila, ki imajo nizek glikemični indeks – GI (glukoza ima glikemični indeks 100), kar pomeni, da se počasneje spreminjajo v glukozo, denimo rženi, polnozrnati kruh, navadni jogurt, proso, ajda, rjavi riž, čičerika, stročnice, rjavi fižol, leča, jabolka in hruške.
Za bolnike s sladkorno boleznijo se priporoča zdrava prehrana, ki vključuje le nekaj dodatnih pravil. Odsvetuje se uživanje sladkorja, sladkih živil, bele moke in zelo mastnih živil. Vsak obrok mora vsebovati tudi zelenjavo ali sadje. S pravilno prehrano vplivamo na štiri izredno pomembne dejavnike za zdravje, in sicer na znižanje sladkorja v krvi in zmanjšanje njegovega porasta po obroku, zmanjšanje ravni maščob (holesterola in trigliceridov) v krvi, znižanje krvnega tlaka in uravnavanje telesne teže.
Veliko diabetikov ima metabolni sindrom, kar pomeni, da ima bolnik hkrati s sladkorjem povišan tudi krvni tlak in maščobe, zato je treba paziti tudi na vnos soli in nasičenih maščob. Večinoma se lahko s spremembo življenjskega stila in zmanjšanjem prevelike telesne teže krvni sladkor uravna zelo dobro.
Kako načrtovati obroke?
Načrtovanje dnevnih obrokov sladkornih bolnikov mora temeljiti na načelih zdravega prehranjevanja:
Hrana naj vsebuje veliko vlaknin: sveža in zamrznjena zelenjava vseh vrst, surovo in neolupljeno sadje (jabolka, hruške, kutine), jagodičje vseh vrst (borovnice, maline, robidnice, jagode), bob, fižol, leča, suhi grah, čičerika ter živila z oznako »vir prehranske vlaknine« ali »visoka vsebnost prehranske vlaknine«.
Uživajte živila, ki se prebavljajo počasi: ajdova kaša, ješprenj, prosena kaša, polnozrnati, graham, rženi, ovseni in ajdov kruh, polnozrnato pecivo, ječmenovi, ovseni, proseni, polnozrnati, pšenični in rženi kosmiči in doma narejene mešanice teh kosmičev s suhim sadjem, z orehi, lešniki in mandlji, pšenični drobljenec, pšenična polnozrnata in črna moka, ržena polnozrnata moka, ajdova moka, koruzni zdrob, krompir v oblicah ali kuhan in ohlajen krompir, testenine (kuhane na zob), rjavi riž, soja v zrnju in kosmičih.
- Priporočena so živila z malo maščobe: posneto mleko ali pinjenec (<1 % maščobe), jajčni beljak.
- Izbirajte nesladkane pijače: voda, mineralna voda, nesladkan čaj, kava.
- Uživajte čiste zelenjavne in goveje posnete juhe.
- Uporabljate lahko začimbe in dišave.
- Vsakodnevno zaužijte 4–5 obrokov, ki morajo biti enakomerno razdeljeni, da ni presnova naenkrat preveč obremenjena. Jesti je treba na 2,5 do 4 ure.
- Cvrtje se popolnoma odsvetuje.
- Hrana naj bo čim bolj sveža, pretežno pripravljena doma, priporočeno je njeno zmerno uživanje.
- Ne pustite se zavesti napisom, kot so »zdravo«, »brez holesterola«, »brez maščob« …
- Odsvetuje se uživanje sladkih pijač, sadnih jogurtov, izdelkov z dodanim sladkorjem (koruzni kosmiči, sladice …).
- Količina kuhinjske soli naj bo omejena na 6 g na dan, kar velja tudi za zdrave ljudi. Zato dosoljevanje za mizo ni dovoljeno. Za bolnike z visokim krvnim tlakom in sladkorno boleznijo je omejitev strožja, in sicer na 3 g kuhinjske soli na dan. Pri taki omejitvi smejo bolniki uporabljati malo ali nič soli, obenem se morajo izogibati hrani, ki vsebuje veliko natrija (konzervirana zelenjava, kislo zelje, suhomesnati izdelki, jušni koncentrati …).
- Običajni sladkor ni prepovedan, vendar se ga sme zaužiti samo v sklopu večjega obroka. Če zaužijemo sladkano pijačo, sok ali sladico kot samostojni obrok, je porast sladkorja prevelik. Enako velja za sadne sokove. Če ne zaužijemo sladkorja drugače, ga lahko na dan do dve žlici.
Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine
