Gastroskopija – endoskopski pregled zgornjih prebavil
Opravimo jo z endoskopom skozi usta, lahko pa na lažji način poseben tanjši endoskop uvedemo skozi nos.
Kaj je gastroskopija
Gastroskopija je diagnostična preiskava, pri kateri s posebnim medicinskim instrumentom gastroskopom pregledamo notranjost požiralnika, želodca in dvanajstnika. Pri preiskavi si natačno ogledamo videz sluznice zgornjih prebavil. Hkrati lahko tudi odvzamemo vzorce tkiva za histopatološko preiskavo (specialist patolog pregleda tkivo pod mikroskopom). Lahko opravimo tudi polipektomijo, to je odstranitev izrastkov ali polipov.
Kdaj se odločamo zanjo
Gastroskopija velja za zelo zanesljivo diagnostično preiskavo, pri kateri lahko odkrijemo pomembne predrakave in rakave spremembe na sluznici zgornjih prebavil in tudi druge bolezenske spremembe, kot so razjeda želodca in dvanajstnika, vnetne spremembe ter prisotnost bakterije Helicobacter pylori. Preiskavo opravljamo v primeru nejasnih bolečin v zgornjem delu trebuha, pogostega bruhanja, motenj pri požiranju, sumu na krvavitev iz zgornjega prebavnega trakta ter diagnostiko najdb pri drugih slikovnih metodah.
Kako poteka preiskava
Za dobro preglednost je nujno da ste tešči. Vsaj 6 ur pred preiskavo ne smete jesti, popijete lahko le manjšo količino vode. Gastroskopija traja povprečno 20 minut. Pred preiskavo praviloma lokalno anesteziramo sluznico žrela. Med gastroskopijo boste ležali na levem boku. Prek gastroskopa, ki ga uvedemo skozi usta, spremljamo in ocenjujemo sluznico zgornjih prebavil. Med preiskavo zaradi boljše preglednosti skozi instrument vpihujemo manjšo količino zraka, zato boste lahko občutili napihnjenost in tiščanje v zgornjem delu trebuha. Pomembno je, da med gastroskopijo ne požirate. Če med preiskavo ugotovimo spremembe na sluznici, uvedemo preko instrumenta kleščice in odvzamemo delček sluznice ter ga pošljemo na histopatološko preiskavo. Kadar naletimo na polipe, jih z zanko in s pomočjo električnega toka odrežemo. V primeru, da je polip velik in varna endoskopska odstranitev ni mogoča, svetujemo operacijo in kirurško odstanitev polipa. Odvzem koščka sluznice in odstranitev polipa praviloma nista boleča. Po opravljeni preiskavi vas bomo seznanili z izsledki preiskave.
Kako je z jemanjem redne terapije pred preiskavo
Zdravila, ki jih redno jemljete, lahko na dan preiskave vzamete z malo vode. Če ste sladkorni bolnik in se zdravite z inzulinom, boste morda na dan preiskave, ko ne boste jedli, potrebovali manj inzulina. O odmerku inzulina se posvetujte s svojim zdravnikom.
Ali je gastroskopija lahko tudi nevarna
Gastroskopija je varna, vendar jo, tako kot druge posege v telo, lahko spremljajo zapleti. Odstranitev polipa ali delčka sluznice lahko sproži manjšo krvavitev, ki običajno mine sama. Včasih, predvsem pri odstanitvi velikih polipov, je lahko krvavitev iz rezne ploskve večja in jo je treba ustaviti. Na mesto krvavitve vbrizgamo zdravilo adrenalin in apliciramo posebno kovinsko sponko. Zelo redko je pri hujših krvavitvah potrebna transfuzija krvi ali celo operacija. Prav tako zelo redko pride do poškodbe ali celo predrtja stene zgornjih prebavil. Tudi v tem primeru je zdravljenje operativno.
Po zaključeni preiskavi
Po preiskavi boste lahko občutili kratkotrajno napihnjenost ali tiščanje v zgornjem delu trebuha, ki bosta minila sama. Lahko jeste kot običajno. Če vam bomo opravili polipektomijo, svetujemo, da vsaj en dan po preiskavi počivate doma. Opazujte blato zaradi možne krvavitve (črno blato!), ki se lahko pojavi tudi nekaj dni po posegu. Če opazite večjo krvavitev iz črevesa, bruhate svežo kri ali črnikasto želodčno vsebino, imate močno bolečino ali povišano telesno temperaturo z mrzlico, se morate nemudoma odpraviti v področno urgentno zdravstveno ustanovo. V tem primeru vzemite izvid gastroskopije s seboj.
NOVOST – NAZALNA GASTROSKOPIJA
Bolniki, ki imajo zelo izrazit žrelni refleks, gastroskopijo običajno zelo težko prenašajo. Podobno je pri bolnikih, ki imajo »kilo požiralnika«.
V takem primeru lahko namesto klasične gastroskopije naredimo preiskavo skozi nos. Uporabimo poseben endoskop, ki se imenuje nazalni gastroskop. Premer endoskopa je samo 4,9 mm. Ker endoskop uvedeno skozi nos, ta ni v stiku z sluznico žrela – prav to namreč pri mnogih bolnikih predstavlja veliko težavo. Če nosna votlina zaradi anatomskih vzrokov ni prehodna, preiskavo opravimo klasično skozi usta. Tudi v tem primeru je preiskava bistveno lažja za pacienta.
Preiskava z nazalnim endoskopom je priporočljiva tudi v primeru zožitev na zgornjih prebavilih, kjer preiskava s standardnim endoskopom ni možna.
Jurij Bednarik, dr. med., spec. internist, gastroenterolog
