Z vrtcem in šolo se začne
Bolezni, s katerimi se srečujemo starši majhnih otrok, so v veliki večini nalezljive. Otroci še nimajo zgrajenega obrambnega mehanizma, zato »poberejo« tako rekoč vsak virus ali vsako bakterijo, ki jim prekriža pot. Otroci so virusom in bakterijam zaradi svoje narave ter zadrževanja v vrtcih in šoli ter na otroških igriščih v družbi sovrstnikov tudi bolj izpostavljeni.
Med nosečnostjo in dojenjem se z matere na plod oziroma na novorojenčka oziroma dojenčka prenesejo protitelesa, ki ga ščitijo pred nekaterimi boleznimi. Zaradi tega novorojenčki sorazmerno redko zbolijo, vendar pa ta zaščita ni trajna. Otrok mora začeti izgrajevati lasten obrambni mehanizem, lasten imunski sistem.
Začne se srečevati in spopadati s povzročitelji bolezni, kot so virusi in bakterije. Stik otroka s povzročiteljem bolezni povzroči tvorbo lastnih protiteles, kar ga varuje pred ponovno okužbo z enakim povzročiteljem bodisi do konca življenja (npr. pri ošpicah) ali vsaj začasno (npr. pri prehladu in driskah), zato nikakor ni dobro, da zdravega otroka, ki nima kakšne osnovne bolezni imunskega sistema, držimo v izolaciji. Seveda pa ga tudi ne gre namenoma izpostavljati boleznim, da bi se hitreje prekužil.
Kako spoznamo, da je otrok bolan
Ko otrok zboli, starši navadno zelo hitro prepoznamo zgodnje znake bolezni. Dojenčki več jokajo ali slabo pijejo, starejši otroci so slabe volje, jokajo, zavračajo hrano, nimajo veselja do igre, poležavajo. Lahko se pojavi povišana telesna temperatura, ki je navadno prvi znak, da ne gre le za prehlad s smrkavim nosom. Če vročina preseže 38,5 stopinje Celzija ali če je otrok nagnjen k vročinskim krčem, jo zbijamo, za kar so najbolj primerni sirupi ali svečke analgetikov, zdravil za zbijanje vročine in lajšanje bolečin. Pozorni moramo biti tudi na spremljajoče znake. Pregledamo celotno površino telesa in iščemo izpuščaj (ki lahko pomeni norice, peto ali šesto bolezen, škrlatinko itn.), zamašen nos, kašelj ter bolečine predvsem v trebuščku in tudi drugje, na primer v ušesu ali žrelu. Če ne najdemo ničesar, če otroku po analgetiku vročina upade in je relativno normalno živahen, lahko z obiskom zdravnika še počakamo.
Bolan otrok seveda ne sodi v vrtec in med druge otroke. Ostane naj doma in tako naj bo, dokler se ne pozdravi oziroma dokler ni vsaj dan ali dva brez vročine in drugih težav.
Pitje tekočine, čiščenje noska …
Če je otrok bolan, mora piti dovolj tekočine. Primerni so zeliščni čaji, ki vsebujejo timijan, žajbelj, lipo, bezeg, slez ali že pripravljene čajne mešanice, seveda pa lahko pije tudi vodo ali sok. Sokov sicer raje ne preveč, saj vsebujejo veliko sladkorja, ki je škodljiv. Potrebno je tudi redno čiščenje nosu, da ne pride do zapleta v obliki vnetja ušesa. Nos čistimo s fiziološko raztopino v obliki kapljic ali pršila, na voljo pa je tudi vrsta pripomočkov, kot so aspiratorji, pumpice in podobno. Prehodno in po posvetu z zdravnikom lahko uporabimo tudi druga pršila za nos, ki olajšajo čiščenje in izboljšajo prehodnost nosu in evstahijeve tube (cevke, ki povezuje nos in srednje uho) ter s tem zmanjšajo morebitne bolečine v ušesih in preprečujejo vnetje srednjega ušesa. Če otrok kašlja, lahko uporabimo sirupe za izkašljevanje ali za umiritev kašlja, pomagajo pa tudi dvignjeno vzglavje med spanjem ter primerna vlažnost in temperatura zraka v spalnici.
Pri majhnih otrocih se pogosto pojavljata driska in bruhanje. Takrat je še bolj pomembno, da otrok zaužije dovolj tekočine, da ne pride do dehidracije oziroma izsušenosti, ki lahko celo ogrozi življenje. Če otrok zavrača tekočino oziroma jo takoj izbruha in če opazimo, da je plenica dlje časa suha oziroma ne hodi lulat, je treba obiskati zdravnika, ki oceni stanje. Pri majhnih, včasih pa tudi pri starejših otrocih sta včasih potrebna bolnišnično zdravljenje in infuzija tekočin, saj je izsušenost lahko zelo resno stanje, ki ga ne gre podcenjevati.
Kdaj je še treba otroka peljati k zdravniku
Vedno in takoj, če je motena otrokova zavest, torej če je slabše odziven ali celo nezavesten, če težko diha ali če diha zelo pospešeno, če mu pomodrijo ustnice, če ima prvič vročinske krče, če ima trd vrat, če opazite krvavkaste izpuščaje po telesu, če je prisotna bolečina v enem sklepu, če je izsušen. In vedno, kadar gre za dojenčka, mlajšega od treh mesecev, z vročino nad 38 stopinj Celzija (tudi, če nima drugih znakov), za otroka, mlajšega od dveh let, ki ima več kot en dan trajajočo visoko vročino brez drugih znakov, ali za otroka katerekoli starosti, ki ima vročino več kot tri dni (tudi če ima druge znake), ter ob ponovitvi vročine po več kot 24-urnem izboljšanju.
Zlato pravilo: kadarkoli vas skrbi in mislite, da potrebujete pomoč ali vsaj nasvet – mama ima vedno prav.
Doktor svetuje:
- Zdravega otroka ne držite v izolaciji, saj si mora zgraditi imunski sistem.
- Skupaj z otrokom se redno in veliko se gibajte na svežem zraku.
- Otrok naj je uravnoteženo, zdravo hrano in pije dovolj tekočine.
- Ob vročini ne ravnajte panično, ohranite trezno glavo.
- Bolan otrok mora veliko piti in potrebuje veliko ljubezni.
- Bolan otrok naj bo doma.
- Otroka odpeljite k pediatru, če vas skrbi ali če opazite katerega od zgoraj opisanih znakov.
Katarina Plausteiner Đorđević, dr. med., spec. družinske medicine
