Klepet – Rada plavam v gorskem jezeru, poslušam lastovke in opazujem kačje pastirje
mag. Branka Geczy, dr. med, otorinolaringologinja, avdiologinja in akupunkturologinja
Hvala, da ste si vzeli čas za naš pogovor. Zanima nas več o vaši specializaciji in delu, vaših razmišljanjih. Najprej pa, kaj natančno počnete in kje?
Sem zdravnica, specializirana za področje bolezni ušes, grla in nosu, z dodatno izobrazbo s področja okvar sluha, motenj ravnotežja, vrtoglavice in šumenja v ušesih, to je področje avdiovestibulologije. Zaposlena sem na Kliniki 24 Doktor, kot otorinolaringologinja in avdiologinja. Dodatno se ukvarjam z akupunkturo, medicinsko hipnozo in psihosomatsko medicino.
Kaj je vplivalo na vašo odločitev za študij medicine?
Za študij medicine sem se odločila zaradi želje nuditi pomoč in podporo tistim, ki so bolni, trpijo in potrebujejo pomoč strokovnjaka, ki je po mojem mnenju učinkovita le, če jo, poleg strokovnosti, spremlja empatija. Vztrajam na poglobljenem stiku s pacientom in pri svojem delu poudarjam potrebo po pogovoru, poslušanju in razumevanju stisk prizadetih.
Kaj bi bili po poklicu, če se ne bi odločili za študij medicine in zakaj?
Če bi se lahko ponovno, a s temi izkušnjami, odločala za poklic, bi izbrala delo z rastlinami ali z živalmi. So bolj avtentične, nenarejene in naravne. Žal, smo ljudje postali nespoštljivi in nekritični, preveč vodeni in »pametni« zaradi Googla, prevečkrat sprašujemo umetno inteligenco in se samoumevno ravnamo po njenih priporočilih. Brez osnovnega spoštovanja do izkušenj in »prehojene kilometrine« pri strokovnem delu specialista in strokovnjaka, ki je svoje delo posvetil določenemu področju in gotovo ve precej več in zna precej bolj strokovno izbirati podatke, bo, po mojem mnenju medicina zašla na nepravo pot, porušil se bo zaupljiv odnos zdravnik – pacient.
Kaj vse obsega delo otorinolaringologa?
Delo otorinolaringologa zajema področje bolezni ušes, nosu, žrela, grla in vratu ter zahteva natančen pregled z osnovnimi otorinolaringološkimi instrumenti ter globinski pregled z endoskopi za ušesa, nos in grlo, ob tem pa tudi poglobljeno diagnostiko sluha in ravnotežja. Gre za relativno majhno področje po površini in kvadratnih centimetrih, ob enem pa zelo raznoliko področje glede funkcije različnih organskih sistemov. Prav zato je potrebno izjemno široko znanje s področja anatomije, patofiziologije, infektologije, fizike, akustike, foniatrije in nevrologije ter ne nazadnje ostro oko, dobra prostorska orientacija in precejšnja ročna spretnost za pravilen pregled, posledično pa dobro diagnostiko in odločitve o zdravljenju ter morebitnem operativnem posegu.
Kot zanimivost naj omenim, da znotraj tega majhnega področja obravnavamo štiri čutila. Sluh, ravnotežje, voh in okus, kar zahteva dodatno znanje s področja bolezni živčnega sistema.
Kaj je po vašem mnenju bistvena drugačnost otorinolaringologije v primerjavi z drugimi specialnostmi?
Od ostalih področij medicine se razlikujemo po prostorski majhnosti in potrebi po znanju iz različnih področij medicine ter po precejšnji spretnosti pri pregledih in operativnih posegih.
Katere so najpogostejše težave, ki jih obravnavate?
Bolj poglobljeno se ukvarjam s problemi ušes, kot so okvara sluha, motnje ravnotežja in šumenje v ušesih (tinitus).
Med neprijetnimi težavami je zagotovo omenjeni tinitus, ki ga opisujemo kot piskanje v ušesih. Kako pogost je in pri katerih ljudeh se najpogosteje pojavi? Kako do tega sploh pride?
Šumenje v ušesih lahko prizadene praktično normalno slišeče, ali tiste z okvaro sluha.
Pri vseh prizadetih je potrebna diagnostika, ugotavljanje stopnje okvare sluha, morebitnega vzroka okvare in šumenja v ušesih. Osnovna meritev sluha je pražni tonski avdiogram, meritev sluha s pomočjo slušalk v zato posebno nameščeni tihi komori, ki je ustrezno izolirana od zunanjega hrupa in vibracij.
Kako pa poteka nadaljnja diagnostika?
V nadaljnji diagnostiki je treba izključiti številne vzroke za nastanek ali poslabšanje šumenja: od navadnega ušesnega masla, vnetja ušesa, akustične travme in škodljivega učinka prekomernega hrupa, preko povišanega pritiska, presnovnih boleznih, aritmij, avtoimunih bolezni, bolezni vratne hrbtenice, čeljustnega sklepa, nevroloških bolezni in ne nazadnje tumorjev. Šumenje je velikokrat posledica staranja in postopnega pešanja sluha. Opravimo laboratorijske teste, slikovno diagnostiko, izključitev tumorjev, kot je npr. tumor slušnega živca (nevrinom) s pomočjo magnetne resonance glave, po potrebi tudi z uporabo kontrastnega sredstva. Bolnika dodatno pregleda še ustrezen specialist, predpiše mu zdravila za prekrvavitev ušesa, po potrebi tudi kortikosteroide ali psihofarmakoterapijo. Pomaga lahko fizioterapevtska obravnava zaradi težav s hrbtenico in čeljustnim sklepom, včasih pa je potrebna obravnava pri zobnem protetiku in izdelava opornice zaradi bruksizma (stiskanja čeljusti med spanjem).
Vaše področje specializacije so tudi motnje ravnotežja. Nam lahko razložite bolj podrobno? Katere vrste vrtoglavic poznamo? Kaj vse zajema diagnostika in zdravljenje?
Vrtoglavica je lahko posledica okvare ravnotežnega organa v ušesu ali centralne ravnotežne proge, zato je pomembna natančna diagnostika in izključitev nevrološkega vzroka, ki je lahko smrtno nevaren, npr. možganska kap, tumor, nevrodegenerativne bolezni (npr. multipla skleroza). Za okvaro notranjega ušesa je značilna rotatorna vrtoglavica. Pacienti velikokrat težko ločijo med rotatorno vrtoglavico, zanašanjem, občutkom nesigurnosti med hojo, občutkom, da se jim majejo tla pod nogami, omotico in omedlevico. Zato je pomembna natančna anamneza in ločitev simptomov ter ustrezna napotitev k drugim specialistom: nevrologu, kardiologu, ortopedu. Običajno je potrebna tudi slikovna diagnostika (MR glave s poudarkom na področje slušnega in ravnotežnega žica, MR vratne hrbtenice), da se pravilno prepozna vzrok motnje ravnotežja.
Testi za ravnotežje se v otorinolaringološki ambulanti izvajajo z ocenjevanjem delovanja ravnotežnega organa v ušesu. Opazujemo in merimo odzive v očeh, ki se pojavijo po draženju ušesa v obliki očesnih trzljajev. Odgovore lahko izzovemo s hitrimi zasuki glave ali z draženjem centra za ravnotežje v ušesih, skozi sluhovod, z vodo ali zrakom.
Najpogostejši vzrok periferne vrtoglavice je okvara otolitskega organa, ko se t. i. kristalčki v ušesu stresejo, padejo na napačno mesto in izzovejo položajne vrtoglavice. Pacientu se ob določenem gibu (obračanju na bok v postelji, sklanjanju, leganju) močno zavrti za nekaj sekund, ko pa spremeni položaj, npr. se umiri leže na hrbtu, na višjem vzglavju, mu vrtoglavica izzveni. Položajno vrtoglavico diagnosticiramo s poleganjem pacienta z glavo navzdol, pri tem opazujemo oči, kjer se pojavijo nenadni očesni trzljaji (t. i. Paroksizmalni nistagmus). Zdravimo jo z repozicijskimi manevri, kjer s pravilnimi zasuki glave in navodili glede omejitve premikov glave in telesa popravimo nepravilno lego kristalčkov v ušesu in hitro omilimo težave. Pacient lahko z ustreznimi postopki in vajami, ki jih pokažemo v ambulanti, prepreči ponovitev vrtoglavice.
Ostali vzroki za nenadno vrtoglavico in okvaro ravnotežja so virusna vnetja ravnotežnega živca, motnje prekrvavitve v ušesu, hidrops labirinta (nabiranje tekočine v notranjem ušesu t. i. Meniereva bolezen) in drugo. Pogosto je okvara vratne hrbtenice, zlasti nateg vratnih mišic ali hernija diskusa vratnih vretenc, vzrok za vrtoglavico. Pri zdravljenju so ključne vaje za povrnitev ravnotežja, za katere podamo pisna navodila in priporočamo, da jih pacient čimprej začne izvajati. Pacient prejme tudi navodila za vaje vratu. Priporočamo tudi ročno masažo vratu. Pri kroničnih težavah z ravnotežjem tudi Tai – Chi in Yogo.
Če po vseh opravljenih preiskavah izključimo organsko ozadje vrtoglavice ali šumenja, obravnavo usmerimo k psihosomatskim motnjam. V nadaljnjo obravnavo po potrebi vključimo psihologa, psihoterapevta in psihiatra.
Katere vzroke, poleg že naštetih, še poznate za nastanek motečega šumenja v ušesih?
Velik odstotek motečega šumenja v ušesih je posledica stresa in dolgotrajne nerešene stiske prizadetega. Z multidisciplinarnim pristopom strokovnjakov s področja avdiologije, psihologije, psihiatrije in psihoterapije lahko zelo učinkovito omilimo tinitus in ta tako postane nemoteč. Kratkotrajni tinitus, npr. po glasnem koncertu, večinoma hitro izzveni, a je opozorilo o nekritični izpostavljenosti glasnim zvokom oziroma hrupu. Kronični tinitus pa se ob ustrezni obravnavi lahko zelo učinkovito zmanjša.
Pri vrtoglavicah in motnjah ravnotežja, po izključitvi organskega vzroka, pa razmišljamo o psihogeni vrtoglavici.
Kako izgleda zdravljenje (npr. tinitusa), kadar združite konvencionalno diagnostiko, akupunkturo in hipnozo?
Alternativne metode zdravljenja so podpora k razreševanju stresa in nizki energetski ravni prizadetega. Ponujajo možnost za poglobljeni pogovor in skupno iskanje psihosomatskega vzroka težavam. Med akupunkturno terapijo izvajam tudi medicinsko hipnozo, ki pozitivno vpliva na podzavest prizadetega in dodatno izboljša njegovo psihično naravnanost ter pripravljenost prepoznati potlačeni vzrok nastanka težave, kar je osnova uspešnega zdravljenja. Akupunktura je učinkovita tudi pri periferni okvari ravnotežja, imenovani Meniereva bolezen, ker po navadi zdravila ne zadostujejo.
Kako se na alternativne metode zdravljenja odzivajo pacienti?
Pacienti se na ponujeno alternativno zdravljenje večinoma dobro odzovejo, nekateri imajo zadržke. Ljudje so za akupunkturo različno dovzetni in zato priporočamo, da v začetku vztrajajo vsaj pri desetih terapijah, da lahko ocenimo učinke. Tudi medicinska hipnoza ne deluje pri vseh enako, obe metodi zahtevata več zaupanja in sodelovanja, kot je samo jemanje predpisanih zdravil.
Kaj so vas v letih delovanja naučili pacienti oziroma izkušnje? Vam je katero doživetje ali oseba še posebej ostala v spominu?
Pacienti me nenehno učijo potrpežljivosti in natančnega poslušanja. Naj opišem slikovit primer iz prakse, kjer sem pri iskanju vzroka za tinitus porabila precej časa, da sem pridobila zaupanje bolnika. Gospod je prišel v ambulanto zaradi poslabšanja kroničnega tinitusa v fazi, ko je bil tinitus izrazito moteč. Po natančnih vprašanjih in iskanju morebitnega organskega vzroka za tinitus, nisem našla nobenega oprijemljivega izhodišča. Med odhodom iz ambulante, ko je že prejel za kljuko, pa je povedal, da je pred časom hčerka naredila samomor. Gospod je bil iz medicinskega vidika zdrav, preživljal pa je hudo življenjsko stisko in si je potem končno priznal, da potrebuje psihološko podporo in pomoč.
Tako se obravnava tinitusa in vrtoglavice lahko hitro konča, ali pa se s pridobljenim zaupanjem in poglobljenim pogovorom šele začne. Vse je odvisno od pacienta in od zdravnika.
Pacienti me nenehno učijo, kje je pri kom meja, kako naj začnem, koliko naj vztrajam in kdaj naj jim prepustim, da nadaljujejo sami.
Kakšen je vaš povprečen delovni dan, ko prestopite vrata ambulante, oddelka? Kateri del delovnika vam je bil najbolj pri srcu in zakaj?
Moj delovni dan se začne zgodaj in seveda, nosim s seboj skrbi in razmišljanje o pacientovih nerešenih težavah in diagnostičnih izzivih. Žal se redko popolnoma odklopim, se pa iskreno sprašujem, kdo se med kolegi, ki svoje delo jemljemo kot poslanstvo, lahko popolnoma odklopi.
Pri izpolnjevanju poslanstva zdravnika, nam sistem, žal ni v podporo. Govorimo o časovnih normah in številu pacientov na ambulanto. Zato smo v stalni bitki s časom. Škoda, da se v tej nenehni bitki izgubimo številni dobri zdravniki in izkušeni specialisti.
Malo nas zanima tudi vaša osebna plat. Kaj najraje počnete? Kaj vas najbolj sprosti – knjige, potovanja, glasba, šport, hišni ljubljenčki …?
Sprošča me glasba, dobra knjiga in narava. Rada se odmaknem od hitenja, hrupnega in storilnostno naravnanega preživljanja prostega časa in dopusta (pretirane, skoraj tekmovalne športne aktivnosti, masovnega turizma s sloganom »čim več videti in odkljukati«). Med vikendom rada plavam v gorskem jezeru in zjutraj, ko še ni trušča kopalcev in veslačev, poslušam lastovke in opazujem kačje pastirje. Letos jih je še posebej veliko.
Kaj bi sporočili bralcem naše revije, morda svojim pacientom ali komu drugemu?
Pacientom bi sporočila, naj vztrajajo pri iskanju zdravnika s pravo mero strokovnosti in človeškosti. Verjamem, da vsak pacient lahko najde sebi primernega zdravnika. Razmislijo in sprejmejo naj psihosomatsko razlago ozadja težav, ko drugih vzrokov ne najdemo ter priznajo in ozavestijo pomembno vlogo stresa pri nastanku številnih težav in bolezni modernega časa in začnejo iskati rešitve v tej smeri.
V enem zadnjih klepetov je naša gostja prim. doc. dr. Neli Vintar, dr. med., specialistka anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine zastavila vprašanje naslednjemu gostu, torej vam: »Ker je kovačeva kobila navadno bosa, me zanima predvsem, ali se v zasebnem življenju držite smernic ter napotkov za zdravo življenje, ki jih verjetno dnevno priporočate svojim pacientom?«.
Žal je tudi tukaj kovačeva kobila pogosto bosa. Aktivno zmanjševanje in omilitev vsakodnevnega stresa, ki se ga še kako zavedam, ostane pogosto žal načrt za »naslednji ponedeljek«.
Zastavite eno vprašanje za našega naslednjega gosta v klepetu.
Naslednjega gosta vaše revije bi vprašala kako razmišlja o morebitnem psihosomatskem vzroku pacientovih težav in kaj v tem primeru svetuje pacientu?
