Spremembe telesa v nosečnosti
Nosečnost prinaša veliko sprememb. Veliko lepih pričakovanj, tudi vprašanj in strahov, zunanjemu opazovalcu (včasih tudi bodočemu očetu) nelogičnih čustvenih izbruhov ob gledanju denimo reklame za kakšno čokolado … Vsekakor pa veliko, ogromno sprememb na ženskem telesu in v njem.
Kaj se dogaja v trebuhu?
Seveda, tukaj je srž vsega … Raztezanje materničnih vezi, povezanih z rastjo maternice, lahko ženska občuti kot bolečine v spodnjem delu trebuha. V nosečnosti so maternica, maternični vrat in nožnica bolje prekrvljeni. Nožničnega izcedka je v nosečnosti več, običajno je mlečno bele barve. Nožnica ima bolj kisel pH, kar preprečuje napredovanje okužb po porodnem kanalu navzgor, vendar pa se v nosečnosti pH spremeni, tako da okolje postane bolj ugodno za porast glivic. Izredno pomembna je intimna higiena, uporabljati pa je priporočljivo nežne, nevtralne pripravke.
Prebava se upočasni, saj se želodec nosečnic prazni počasneje, prav tako se hrana dalj zadržuje v črevesju. Slabše je delovanje mišice zapiralke požiralnika, zato se kisla želodčna vsebina lahko vrača v požiralnik (zgaga), kar se lahko poslabša v zadnjem tromesečju nosečnosti. Zaradi večje absorpcije tekočin iz hranil postane blato bolj čvrsto, kar lahko vodi v zaprtje. Noseča maternica pritiska na črevesje, zato je pogost občutek napihnjenosti in vetrov.
Pogostejša je potreba po odvajanju vode: na začetku noseča maternica pritiska na sečni mehur, proti koncu nosečnosti pa pritiska plodova glavica, ki vstopa v porodni kanal. Povečano je tveganje za razvoj okužb sečil, te pa se pri nosečnicah primerno zdravi tudi, če ni drugih, sicer tipičnih simptomov (pekočega urina). Nezdravljena okužba mehurja lahko namreč vodi v resnejša stanja, ki lahko ogrožajo tako nosečnico kot plod.
Zaradi večanja maternice se trebušna prepona dvigne, spremeni se struktura prsnega koša (rebrni lok se pomakne rahlo naprej) in ob koncu nosečnosti veliko žensk nekoliko oteženo diha. Otežkočeno dihanje pa ni le posledica rastoče maternice, ampak tudi drugih sprememb zaradi nosečnosti.
Dojke
V dojkah se pod vplivom hormonov množijo mlečni vodi in žleze, zaradi česar se dojki povečata. V začetku nosečnosti je lahko to edini znak, »simptom«, ki ga ženska občuti, dojke pa lahko tudi neprijetno bolijo in so zelo občutljive. To se pozneje med nosečnostjo spremeni in umiri. V dojkah že nastaja mlezivo (kolostrum) …
Kri in žile, krvni tlak
V nosečnosti se poveča volumen krvi, vendar ob tem število rdečih krvničk ne poraste sorazmerno in zato pride do znižanega hemoglobina ali slabokrvnosti; poveča se tudi število belih krvničk (zaščita pred okužbami), poviša se srčni utrip (za 10–15 utripov/minuto), krvni tlak v začetku blago upade, do konca nosečnosti pa se zopet normalizira; povečata se zmožnost strjevanja krvi (preprečevanje krvavitev po porodu) in nagnjenost k nastajanju krvnih strdkov. Poveča se prekrvljenost rodil, sluznic in kože (pogoste krvavitve iz dlesni in nosu, smrčanje med spanjem). Pride do zastajanja krvi v venah (kar se kaže kot krčne žile, hemoroidi in zatekanje nog), kar lahko vpliva tudi na nižji krvni tlak, posledica pa je lahko občasna vrtoglavica.
V kasnejši nosečnosti, ko je maternica s plodom večja, lahko pride do sindroma »vene cave«: pri legi na hrbtu povečana maternica pritiska na večjo veno, ki vrača kri v srce, kar privede do slabosti, lahko celo izgube zavesti. Za preprečevanje tega se svetuje, da nosečnica leži na (predvsem levem) boku
In še koža
Hormonske spremembe v nosečnosti povzročijo močnejšo pigmentacijo kože na določenih predelih (bradavice dojk, spolovilo ter koža na licih, nosu in čelu), zato svetujemo skrbno zaščito pred sončnim sevanjem; potemni tudi linija po sredini trebuha od sramnične zrasti do popka – linea negra. Na področjih, kjer je največ maščobnega tkiva (stegna, dojke, trebuh), lahko pride do trganja vezivnih vlaken, kar se kaže kot strije, nekakšne razpoke v koži. V začetnih fazi so rdeče, nato pa zbledijo. Znajo biti še posebno nadležne, saj se jih je pozneje izredno težko znebiti. Najboljša je preventiva z mazanjem, masažo kože z namenom vlaženja in podpore pri raztegovanju. Žal pa to ni vedno dovolj. Bolj kot vrsta izbranega sredstva oziroma kreme pa je pomembno, da se kožo neguje vsak dan in redno
Vitamini in minerali v nosečnosti
Zdrav način življenja, kamor sodi seveda tudi zdrav način prehranjevanja, je še posebno v nosečnosti ključen. Nosečnice namreč potrebujejo minerale in vitamine ne le zase, pač pa tudi za zdrav razvoj otroka.
Predvsem morajo biti pozorne na folno kislino, jod, železo in vitamin B12, saj se potrebe po njih v nosečnosti povečajo. Najboljše je seveda, če se že pred nosečnostjo pripravijo … Vedno seveda ni in ne more biti tako, dobro pa je vedeti, kaj in kako uživati, da bo nosečnost potekala brez težav ter da bo novorojeni otrok zdrav.
Folna kislina
Folno kislino je treba uživati vsaj do 12. tedna nosečnosti vsakodnevno (400 mikogramov na dan), saj se v telesu ne nalaga, višek pa telo izloči. V primeru folne kisline je nujno uživanje prehranskega dodatka, saj je z Katarina Plausteiner Đorđević, dr. med., spec. družinske medicine običajno prehrano ne moremo zaužiti dovolj. Pomembna je pri razvoju zarodka, zlasti za razvoj osrednjega živčnega sistema, normalizacijo delovanja možganov in tvorbo rdečih krvnih telesc. Pomanjkanje folatov lahko povzroči nepravilno zaprtje nevralne cevi pri plodu. Posledice so lahko hude razvojne napake okostja in centralnega živčnega sistema. Živila, sicer bogata s folati, so brokoli, špinača, pomaranče, solata, jajca, jetra in kvas.
Vitamin B12
Nahaja se samo v beljakovinah živali, denimo v pustem mesu, ribah, jajcih in delno posnetem mleku. Zato morajo biti še posebno pazljive veganke in vegetarijanke. Zaradi pomanjkanja vitamina B12 se lahko že med nosečnostjo, pozneje pa tudi pri otroku pokažejo slabokrvnost in njene posledice ter druge hematološke in metabolne motnje.
Železo
V nosečnosti se potrebe po železu povečajo za približno 50 odstotkov. Nosečnice ga lahko dobijo z uživanjem pustega rdečega mesa, temno zelene zelenjave, fižola, leče, jajc, orehov, suhega sadja in žit, pa tudi v obliki prehranskih dodatkov. Če je pomanjkanje tako veliko, da vodi v slabokrvnost, je potrebno tudi zdravljenje s pripravki železa, ki jih predpiše zdravnik. Železo je namreč nujno potrebno za nastanek hemoglobina, sestavnega dela rdečih krvnih celic. Posledice pomanjkanja bo občutila predvsem nosečnica. Vodi lahko v slabokrvnost, njene posledice pa so utrujenost, zmanjšana koncentracija, brezvoljnost, zmanjšana odpornost, omotica in bledica.
Kalcij
Potrebe po kalciju se med nosečnostjo sicer ne povečajo, a ga z običajno prehrano že tako izredno težko zaužijemo dovolj. Priporočljivo je, da nosečnice popijejo vsaj pol litra mleka in en ali dva lončka jogurta oziroma ustrezno količino sira na dan.
Magnezij
Potreba po magneziju se v nosečnosti poveča zaradi hormonskih sprememb nosečnice in hitre rasti ploda. Zgodnji znak pomanjkanje magnezija v nosečnosti se kaže v mišičnih krčih, izrazito pomanjkanje magnezija pa lahko privede celo do prezgodnjega poroda. Težave se lahko pokažejo tudi kot mravljinčenje ali odrevenelost v rokah in nogah, kot povečana razdraženost ali depresivno razpoloženje, pomanjkanje pa vpliva tudi na pojav visokega krvnega tlaka in omotice. Magnezij vsebujejo oreščki, bučna in sončnična semena, stročnice, banane, kivi, koromač, krompir, mleko in mlečni izdelki.
Jod
Potrebe po jodu se v času nosečnosti nekoliko povečajo, zato je priporočljivo zmerno soljenje hrane z jodirano soljo. Jod se sicer nahaja predvsem v mesnih izdelkih. Njegovo uživanje je pomembno za normalno delovanje ščitnice.
Maščobne kisline omega 3
Pomembne so za pravilen razvoj živčevja pri plodu. Prisotne so v ribjem olju, ribah, sojinem in ogrščičnem olju, kiviju in jajcih. Pomanjkanje omega 3 maščobnih kislin lahko vodi do poporodne depresije, počasnejšega razvoja otroka, poveča pa se tudi možnost prezgodnjega poroda.
Kaj in kako torej jesti ter kaj in koliko dodajati?
Poznamo kup »pravil« in »modrosti«, kaj nosečnica lahko je, česa nikakor ne sme in kaj absolutno mora. Tudi v pričujočem prispevku ne boste našli absolutne resnice in natančnih navodil. Vsekakor pa je nujno, da bodoče mamice uživajo zdravo in raznovrstno hrano, pijejo dovolj tekočine in se stanju primerno rekreirajo. Svoje mesto pa imajo seveda tudi prehranski dodatki, ki jih je na trgu kar nekaj, zato se je o njihovem jemanju smiselno pogovoriti z osebnim ginekologom.
Katarina Plausteiner Đorđević, dr. med., spec. družinske medicine
