
Ko ti nekaj majhnega povzroči velike težave
Klopi pri nas prenašajo tri vrste bolezni: klopni meningoencefalitis, lajmsko boreliozo in humano granulocitno anaplazmozo. Z enim samim ugrizom lahko klop prenese naenkrat več povzročiteljev bolezni. Edina bolezen, pred katero se lahko vnaprej zaščitite s cepljenjem, je klopni meningoencefalitis.
Klopi živijo v Sloveniji praktično povsod. Živijo namreč v gozdni podrasti, grmovju in travi, večinoma do 600 m nadmorske višine. Najdemo jih tudi višje (vse do 1600 m nadmorske višine). Kadar so zime mile in pomladi vlažne, se poveča njihova možnosti preživetja in ostanejo tudi dalj časa aktivni. Nevarnost okužb z boleznimi, ki jih prenašajo klopi, tako traja vse od februarja do novembra.
Klopi imajo posebne žleze z izvodilom ob ustih, ki izločajo slino. V njej so encimi in snovi, ki zavirajo strjevanje krvi, ter blag anestetik. Zato ugriz klopa ne boli in ga lahko zgrešite. Najpogosteje se klopi pritrdijo na lasišče, ušesa, pregibe komolčnega in kolenskega sklepa, dlani in stopala.
KLOPNI MENINGOENCEFALITIS je vnetje možganov in možganskih ovojnic, ki ga povzroča virus iz družine Flaviviridae. Najpogostejši prenašalec virusa je klop Ixodes ricinus. Po incidenci KME smo na tretjem mestu med evropskimi državami. Pri nas je klopni meningoencefalitis endemičen (bolezen je stalno prisotna in značilna za to področje). Nosilci virusa so lahko klopi v vseh stadijih razvoja, od larve do odrasle ličinke. Ljudje se lahko okužimo tudi uživanjem mleka okužene živali, pri laboratorijskem delu ali s transfuzijo okužene krvi.
Simptomi in znaki
Običajno klopni meningoencefalitis poteka v dveh stopnjah. Teden ali dva po ugrizu klopa se pojavijo gripi podobni znaki: slabo počutje, utrujenost, bolečine v mišicah, glavobol in prebavne motnje. Sledi prost interval (od nekaj dni do treh tednov), ko je bolnik povsem brez težav. Nato nastopi druga faza, ki ima tri oblike glede na prizadetost živčevja. Za vnetje možganskih ovojnic (meningitis) so značilni glavobol, vročina, slabost, bruhanje in otrdelost vratu. Prizadetega pogosto moti svetloba. Ob hkratni prizadetosti možganskega tkiva (encephalitis) se pojavijo tresenje (največkrat prstov, glave in jezika), težave z mišljenjem, motenje zavesti ali celo koma. Vnetje hrbtenjače (mielitis) se največkrat pokaže z ohromitvami udov oziroma dihalnih mišic. Vse posledice so lahko trajne ali izzvenijo šele po več mesecih. Smrtnost je 1–2-odstotna.
Zdravljenje
Ob pravilni odstranitvi klopa in v primeru, da se ne pojavijo nobeni bolezenski znaki, obisk pri zdravniku ni potreben. Približno dve tretjini okužb potekata brez simptomov ali z blagimi simptomi. Ne glede na potek bolezni in stopnjo prizadetosti je zdravljenje le simptomatsko oziroma podporno (zniževanje temperature, hidracija, podpora dihanja, fizioterapija …). Preboleli KME pogosto pušča kronične posledice, kot so glavobol, depresija, vrtoglavice, motnje razpoloženja in sluha, ohromelost, mišične atrofije in zmanjšana sposobnost koncentracije. Vse to lahko močno zmanjša kakovost življenja in delovno sposobnost.
Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu
V Sloveniji je cepljenje namenjeno vsem osebam, starejšim od enega leta, ki se gibljejo ali živijo v endemičnem področju. Obvezno je za tiste, ki so okužbi z virusom izpostavljeni pri svojem delu. Največ primerov KME pri nas beležimo v območjih osrednje Slovenije, Gorenjske, Štajerske in Koroške. Zadnja leta jih vse več ugotavljajo tudi drugod. Učinkovito zaščito prinese cepljenje s tremi odmerki. Prva dva odmerka si ponavadi sledita z 1–3-mesečnim razmikom, tretji sledi po približno 6–12 mesecih. Cepljenje je priporočljivo začeti že v zimskih mesecih, da bo zaščita v največji sezoni (poleti) popolna.
Za zamudnike obstaja hitra shema cepljenja, kjer v razmiku dveh tednov prejmejo prva dva odmerka, s čimer dosežejo že skoraj 90-odstotno zaščito. Poživitveno cepljenje je potrebno prvič po treh in nato po petih letih. Stranski učinki cepljenja so redki in prehodni. Na mestu cepljenja sta možni lokalna rdečina in oteklina ter prehodno slabše počutje in vročina. Vse težave minejo v enem dnevu. Cepljenja ne priporočamo med nosečnostjo in dojenjem. Odsvetujemo ga osebam z akutno vročinsko boleznijo, alergijo na jajčne beljakovine in tistim s predhodno alergično reakcijo na cepivo. Posebno pozornost namenimo zaščiti otrok, saj je gibanje v naravi del normalnega in zdravega odraščanja. Že kratkotrajno zadrževanje zunaj in bivanje na prostem (pohodniki, vrtnarji, športniki …) predstavlja večjo možnost okužbe.
Zaščitite domače ljubljenčke
Klopi so nevarni tudi za naše domače ljubljenčke. Na tržišču obstajajo ampule, ki se nanašajo na kožo mesečno. Nekatere ubijejo že prisesane klope, druge delujejo hkrati tudi preventivno, saj klope odganjajo. Izdelki na bazi zelišč, so postali premalo učinkoviti. Dodatno zaščito nudijo posebne ovratnice, kožni polivi in šamponi. O najprimernejši zaščiti za vašega štirinožca se posvetujte z veterinarjem. Po vsakem sprehodu temeljito preglejte zlasti mehke predele, kjer je dlak manj. Prisesanega klopa ne mažite z alkoholom ali oljem, temveč ga odstranite s pinceto tako, da ga primete čim bližje koži in potegnete navzgor. Prepričajte se, da ste odstranili glavico klopa. Žival še nekaj dni po tem opazujte. V primeru vročine, bolečin (šepanja) in utrujenosti ga odpeljite k veterinarju.
Maja Miklič, dr. med.


