Ne smemo le počivati, biti moramo zmerno aktivni
Bolečine v kosteh, mišicah in sklepih prizadenejo vse starostne skupine. Bolečina je prvi simptom pri mišično-skeletnih okvarah in je tudi najpogostejši vzrok za obisk zdravnika. Poleg tega, da povzroča zdravstvene, fizične in duševne težave, vpliva tudi na vsakodnevne opravke in aktivnosti.
Bolečina je opredeljena kot neprijetna, zaznavna in čustvena izkušnja, ki nastane zaradi škodljivega dražljaja, bolezni ali drugih dogajanj v osrednjem živčevju in je povezana z dejansko ali možno okvaro tkiva. Pomembno je zavedanje, da ima v našem telesu bolečina opozorilno in zaščitno vlogo, ne glede na vzrok nastanka. Lahko opozarja na poškodbo tkiva ali bolezen, ki se pojavlja v ozadju. Bolečino lahko glede na trajanje opredelimo kot akutno ali kratkotrajno in na kronično ali dolgotrajno bolečino, ki običajno traja dalj kot tri tedne.
Kako nastane dražljaj bolečine?
Bolečina se začne na mestu poškodbe ali vnetja. Ko se poškodujemo, se telo odzove tako, da spodbudi bolečinske receptorje, ki začnejo sproščati določene snovi. Te snovi delujejo kot prenašalci, ki informacijo o bolečini prinesejo naravnost do hrbtenjače. Od tam do možganov, kjer se informacija predela, ozavesti ter pošlje informacijo o bolečini v del telesa, od koder dražljaj izhaja. Opisani proces deluje bliskovito, saj bolečino občutimo nemudoma po poškodbi.
Do mišičnih bolečin lahko pride zaradi različnih dejavnikov, bodisi je to premalo gibanja bodisi do bolečin pride zaradi mišičnih obremenitev iz našega vsakdanjika. Pri večji aktivnosti, kamor poleg rekreacijske športne aktivnosti in profesionalnih treningov štejemo tudi dolgotrajno zadrževanje položaja telesa v prisiljeni drži, dvigovanje večjih bremen in dolgotrajno ponavljanje enih in istih gibalnih vzorcev, pride do anaerobnega metabolnega procesa v mišicah. Ta nastane zaradi konstantne in dolgotrajne kontrakcije mišičnih vlaken.
Pretok krvi, ki oskrbuje mišice s kisikom in potrebnimi hranili, je moten, zato se sproži anaerobni metabolni proces, kjer kot stranski produkt nastaja mlečna kislina. Ta povzroči utrujenost mišic in bolečino v mišicah, ki jo mnogi radi imenujejo »muskelfiber«. Toliko časa, ko je mlečna kislina v večjih količinah prisotna v mišičnem tkivu, imamo tudi bolečine v mišicah. Če je to enkraten proces in uspemo regenerirati mišična vlakna, je to dobro za nas, ker gradimo mišično maso ali povečujemo mišično vzdržljivost.
Če pa se dogodki ponavljajo vsakodnevno in ne poskrbimo za možnost regeneracije, pa na dolgi rok pride do skrajševanja mišic in »zlepljenja« mehkotkivnih struktur. Posledično mišična vlakna ne delujejo koordinirano, se krajšajo in vlečejo sklepe v neoptimalne biomehanske položaje. To pa lahko povzroči poškodbe na mehkih tkivih, tudi na sklepih.
Najpogostejši vzroki bolečine v mišicah in sklepih
Poškodbe mehkih tkiv, kot so:
- zvini sklepov, udarnine, natrganine mišic,
- ponavljajoča se prisilna drža telesa, ponavljajoči se gibi pri delu ali pri športu,
- revmatična obolenja gibal,
- prehladna in virusna obolenja,
- neželeni učinki nekaterih zdravil,
- drugi vzroki.
Preprečevanje bolečin v mišicah
Nastanek bolečin v mišicah lahko dokaj učinkovito omejimo z ustrezno preventivo. Že zdrav življenjski slog lahko zelo pomaga, predvsem redno gibanje. Nadalje se je pametno izogibati večjim obremenitvam, tudi če so zgolj kratkotrajne, kot npr. dvig težkega bremena. Največji vpliv imajo sicer dolgotrajne obremenitve, kot je na primer nepravilna telesna drža med vsakodnevnimi opravili ali pa veliko sedenja. Ti dejavniki se še potencirajo pri starejših, ki začutijo posledice dolgoletnih obremenitev svojih mišic. V vsakdanjem življenju je treba mišice torej zavestno razbremeniti, treba se je redno gibati in dovolj pozornosti namenjati tudi blažjim in občasnim bolečinam. Že takrat namreč prilagodimo navade, ki obremenjujejo telo in vodijo do bolečin. Zelo pomembno je, da po koncu aktivnosti ali dolgotrajne prisiljene drže naredimo gibe v nasprotni smeri.
Če smo bili dolgo časa sklonjeni, je na primer zelo pomembno, da naredimo zaklon. Na ta način raztezamo mišično skupino, ki je bila dolgo časa v aktivnosti, hkrati pa aktiviramo nasprotno mišično skupino. Raztezanje je bistvenega pomena, saj nam pomaga ohranjati tudi gibljivost sklepov v vseh smereh, kar je pomembno za dolgotrajno funkcioniranje posameznika brez bolečin.
Drug pomemben element je povečanje prekrvitve v mišicah. Če imamo na primer bolečine v mišicah, ne smemo samo počivati, ampak moramo biti zmerno aktivni. Poslužujemo se lahko tudi knajpanja, to je izmeničnega hlajenja in ogrevanja določenega dela telesa, ali masiranja določenih mišičnih skupin. S tem povečamo pretok krvi, ki bo poskrbel za odstranjevanje stranskih produktov iz mišičnih vlaken in poskrbel za hitrejšo regeneracijo.
Zelo pomemben je tudi dovolj velik vnos vode, ki pomaga pri odstranjevanju stranskih produktov iz mišic. Na tržišču najdemo tudi naprave oziroma aparate, ki spodbujajo povečanje pretoka krvi in tako pripomorejo k regeneraciji mišic in telesa. Dobre naprave ne delujejo samo na povečanje pretoka krvi, ampak imajo vpliv tudi na celični nivo, torej na mitohondrije, prepustnost celične membrane ter povečevanje difuzije skozi celično membrano. Določene so le za profesionalno fizioterapevtsko uporabo, v domačem okolju pa si lahko na primer pomagamo tudi s pulzno magnetno terapijo.
Diagnostika
Opredeljevanje težav se začne z dobro opravljeno anamnezo in fizičnim pregledom. Pri ocenjevanju bolečine uporabljajo vizualno analogno lestvico bolečine od 1 do 10. Diagnozo nadgradimo z laboratorijskimi preiskavami in radiološko diagnostiko.
Zdravljenje
V primeru blažjih, kratkotrajnih bolečin v mišicah se običajno svetuje samozdravljenje.
Pri športnih in drugih poškodbah si lahko učinkovito pomagate sami:
- z zaščito poškodovanega mesta,
- s počitkom in izogibanjem dejavnostim, ki bolečino povečajo,
- s kratkotrajnim hlajenjem prizadetega dela z masažo s hladnimi oblogami (z ledom ali ohlajenimi geli) večkrat na dan,
- s povijanjem poškodovanega dela in
- z dvigom poškodovanega uda.
Na mesto poškodbe lahko nanesete tudi kreme ali gele, ki imajo ugoden vpliv na zmanjšanje vnetne otekline in bolečine. Uporabljate jih lahko le na nepoškodovani koži.
Pri močnejših bolečinah vzemite zdravilo proti bolečinam v obliki tablete ali praška. Nekatera od teh zdravil so dosegljiva v lekarnah tudi brez recepta. Pri zdravljenju akutne bolečine je treba zdravljenje začeti čim prej z ustreznim odmerkom zdravila, da se prepreči razvoj kronične bolečine.
Najpogostejša zdravila proti bolečinam, ki niso narkotična, so paracetamol in acetilsalicilna kislina. Paracetamol nima izrazitih ledvičnih ali srčno-žilnih stranskih učinkov. Pri zdravljenju bolečin se uporablja celo vrsto nesteroidnih protivnetnih zdravil, ki imajo poleg analgetičnega in antipiretičnega delovanja tudi močnejši antirevmatični učinek. Bolniki z razjedami na želodcu ali dvanajstniku, astmo in boleznimi srca in ožilja ne smejo jemati nesteroidnih protivnetnih zdravil. Opiate, ki delujejo na opiatne receptorje, se uporablja za zdravljenje hudih in zelo hudih bolečin.
Pri zdravljenju hudih bolečin lahko uporabimo kombinacijo dveh analgetikov različnega delovanja (npr. paracetamol z opiati v fiksni kombinaciji). Prednost kombinacije dveh snovi – paracetamola in tramadola – se kaže v boljšem analgetičnem učinku, zmanjšanju neželenih učinkov v primerjavi s standardnimi opioidi in manjši toksičnosti za organe. Pri bolnikih z mišično-skeletnimi bolečinami pri zdravljenju uporabljamo antidepresive, antikonvulzive in mišične relaksante.
Ko bolečine popustijo, večkrat na dan izvajajte priporočene vaje, s katerimi pospešite zdravljenje in okrepite poškodovano tkivo.
Kronična bolečina
Vzroki za razvoj kroničnih bolečin v mišicah, sklepih in mehkotkivnih strukturah so lahko spremembe v samih tkivih. Mednje na primer sodijo poškodbe, ki imajo kronični potek, degenerativne spremembe, spremembe v delovanju samih osnovnih gradbenih enot tkiv oziroma celic, slaba prehrana in slabe življenjske navade. Kronične bolečine v mišicah in mehkih tkivih pa se lahko pojavijo tudi zaradi sprememb v delovanju centralnega živčnega sistema, kamor na primer sodijo hormonske spremembe, spremembe v kemičnem ravnovesju v možganih, možganska kap in degenerativna obolenja možganov, avtoimunska obolenja ali razvoj centralne bolečine kot posledica velike travme na telesu.
Gibanje je zelo pomembno za ohranjanje gibljivosti sklepov in dobro ohranjenost sklepnega hrustanca. Sklepni hrustanec namreč nima žil, zato se prehranjuje s pomočjo gibanja. Gibanje povzroči pretok sklepne tekočine, ki je bogata s hranili, pomembnimi za hrustanec, prehranjevanje hrustanca pa poteka po principu difuzije. Za zdravje in ohranjevanje sklepnega hrustanca je pomembna tudi obremenitev.
Če je ta prevelika ali pa je sklepni hrustanec dolgotrajno obremenjen samo na enem delu, lahko hitro pride do poškodb in obrab, kar ima za posledico manjši obseg gibljivosti sklepa, bolečino med gibanjem ali, v skrajnem primeru, že samo pri zadrževanju v ležečem položaju, sedenju ali stoječem položaju. Isti princip prehranjevanja in ohranjanja zdravja imajo tudi medvretenčne ploščice. Osebno priporočam gibanje v sklepih v vseh smereh z zmerno obremenitvijo in pa seveda aerobno gibanje, ki blagodejno vpliva tudi na krvožilni sistem in zmanjševanje vsakodnevnega stresa.
Pri zdravljenju dolgotrajnih bolečin je treba jemati zdravila predpisan čas in po navodilu zdravnika. Kot dopolnitev lahko uporabljate tudi lokalno zdravljenje s kremami ali geli, ki zmanjšajo bolečino, vnetno oteklino in izboljšajo gibljivost prizadetega dela. Koristno je tudi izvajanje telesnih vaj za preprečevanje bolečin.
Poleg farmakoloških metod pri zdravljenju mišično-skeletnih bolečin imajo svoje mesto tudi nefarmakološke metode zdravljenja: fizikalna terapija (vaje za raztezanje in krepitev mišic, ultrazvok, TENS, laser, MT), akupunktura, psihološka terapija in kognitivno vedenjska medicina. Fizioterapija ne deluje na vse enako. En način obravnave nekomu zelo pomaga in bo imel blagodejne učinke na njegove simptome, pri drugi osebi z enako diagnozo pa skoraj nič.
Klinične študije kažejo, da je najučinkovitejša fizioterapija pri starejših tista terapija, ki temelji na izvajanju vsakodnevnih aktivnosti, kot je na primer hoja z namenom, torej pot v trgovino, sprehod, samostojna uporaba stranišča, (o)prijemanje in spuščanje predmetov ter rokovanje z njimi, na primer hranjenje, pitje, umivanje, priprava hrane, z dobro kvaliteto gibanja in z dobrim ravnotežjem, kar pomeni, da oseba ne pade.
Kdaj morate obiskati zdravnika?
- Bolečine ne popustijo, kljub pravilni oskrbi.
- Nad bolečim predelom se pojavita rdečina in močnejša oteklina.
- Ne morete premikati prizadetega dela.
- Sumite, da je poškodovana tudi kost.
Pri dolgotrajnih bolečinah ali bolečinah neznanega izvora bo zdravnik ugotovil vzrok bolečine in predpisal ustrezno zdravljenje.
dr. Aleksandra Visnovič Poredoš, dr. med., specialistka družinske medicine
