Dol teče rado, nazaj pa noče
Srce iztiska kri v arterije, po katerih potuje do vseh delov telesa, nazaj v srce pa se mora kri vračati sama. Tako mora kri pri stoječem človeku premagati več kot meter višinske razlike. Človeško telo se je temu prilagodilo tako, da ima v venah zaklopke, ki delujejo kot lopute in dovoljujejo pretok krvi le v smeri proti srcu.
Te zaklopke skupaj z mišičnimi črpalkami, ki pri hoji potiskajo kri proti srcu, delujejo tako, da se kri pomika proti težnosti, navzgor v srce. Seveda sta pogoja dva, in sicer dobro delovanje mišičnih črpalk (zdrave mišice spodnjih udov in hoja) ter dobro delovanje zaklopk. Zaradi veliko sedenja, dolgega stanja na mestu in dolgih voženj s prometnimi sredstvi se lahko prej ali slej ena od komponent okvari. K temu prispevata tudi prekomerna telesna teža in prirojena slabost venskega sistema.
Krčne žile so bolezensko spremenjene zvijugane in zadebeljene vene, ki nastanejo zaradi povečanega hidrostatskega tlaka. Na stene ven se poveča pritisk, kar povzroča, da se vene čezmerno raztegujejo in vijugajo. Venske zaklopke tako ne zmorejo več opravljati svojega dela, zato kri zastaja v venah na nogah. Skratka, pride do popuščanja žilnih zaklopk in žilnih sten. Za nastanek krčnih žil na nogah je veliko dejavnikov tveganja. Lahko nastanejo zaradi prirojene slabosti venskih zaklopk in venskih sten. Na njihov nastanek vplivajo tudi debelost, premalo gibanja, nenehno stanje ali sedenje pri opravljanju vsakdanjega dela ter nezdrav življenjski slog (kava, kajenje, alkohol). Krčne žile se pogosto pojavijo tudi v nosečnosti zaradi hormonskih sprememb, ki širijo stene žil, in pritiska ploda na vene v medenici, kar ovira pretok krvi proti srcu.
Pogostost krčnih žil
Gre za zelo pogosto obolenje. Ocenjujejo da ima 80 odstotkov prebivalcev večje ali manjše težave, ki so posledica motenj venskega obtoka spodnjih okončin, od 4 do 15 odstotkov populacije pa ima krčne žile. Golenska razjeda pesti približno 1 odstotek prebivalstva. Pri starejših od 45 let se krčne žile pojavljajo pri tretjini žensk in pri 20 odstotkih moških.
Simptomi
Krčne žile po dolgotrajnem stanju ali sedenju povzročajo občutek utrujenih, napetih in težkih nog. Noge pogosto zatekajo v gležnju, vendar oteklina med nočnim počitkom uplahne. Ponoči se lahko pojavljajo krči v mečih. Sčasoma lahko krčne žile povzročijo spremembe na koži, kot so srbenje, občutljivost za dotik, temno obarvanje kože, rdečina, koža se stanjša, otrdi in postane občutljiva za bakterijske ali glivične okužbe. Napredovanje bolezni sčasoma privede celo do razjed na golenih, krvavitev, vnetja povrhnjih žil in nastanka krvnih strdkov. Krčne žile so tudi z estetskega vidika lahko zelo moteče.
Zapleti
A. Vnetje povrhnje vene in globoka venska tromboza
Imate manjši predel stegna ali goleni, ki je na otip trd, občutljiv in boleč, kjer je koža topla in pordela vzdolž vene? To je poseben tip vnetja povrhnje vene (flebitis), ki je povezan s tvorbo strdka v veni. Strdek je nastal zaradi počasnega pretoka krvi v razširjeni in podaljšani veni (varici). Tako vnetje imenujemo tromboflebitis. Zdravi se ga s kompresijskimi povoji, hlajenjem in venoaktivnimi zdravili. Potreben je tudi pregled pri zdravniku. Veliko bolj redko se strdek stvori v globoki veni, kar imenujemo globoka venska tromboza. Noga v goleni oteče, je boleča, hoja je otežena. Ob masaži goleni je noga zelo občutljiva. V tem primeru obstaja možnost, da se strdek odlepi od stene vene v spodnji okončini in si najde pot s krvjo po venah v pljuča. Krvni strdki v pljučih so resni zaplet, saj lahko povzročijo težave z dihanjem in celo nenadno smrt. Da se to ne zgodi, je potrebno zdravljenje. Globoka venska tromboza je pri krčnih žilah zelo redek zaplet, veliko pogosteje nastane zaradi dolgotrajnega ležanja v postelji po težji operaciji, zlomih in po daljših potovanjih kot pa zaradi krčnih žil.
B. Golenska razjeda
Golenska razjeda je nastanek rane, največkrat v okolici gležnja, ki zahteva dolgotrajno zdravljenje. Večinoma je posledica prepoznega ali neustreznega zdravljenja obolenja ven. Danes tudi golensko razjedo uspešno zdravimo s prevezami in modernimi oblogami za rane ter elastičnimi povoji. Razjede preprečujemo s kompresijskimi povoji, venoaktivnimi zdravili in operacijo krčnih žil.
C. Kožne spremembe
Obarvanost kože
Najprej se pojavlja v obliki majhnih, za kovanec velikih rdečkasto rjavih peg. Pojavljajo se na hrbtišču stopala ali v okolici gležnja. Sprva se pojavijo le po daljšem stanju ali mirovanju. V začetku te pege izginevajo, postopoma pa te spremembe postanejo stalne in se večajo. V razviti obliki je celotna notranja stran goleni od notranjega gležnja do nekaj pod kolenom rdečkasto rjave do modre barve.
Otekanje goleni
Pojavi se po različno dolgem obdobju venske bolezni. Pri povrhnjih krčnih žilah sprva ni močno izraženo in se pojavlja po daljšem stanju ali vzravnanem položaju telesa. Zaradi tega so otekline proti večeru vse večje. Prek noči, ko človek leži, pa izginejo. Otekanje goleni se pojavlja še pri številnih drugih obolenjih in pravi vzrok zanj lahko pojasni le pregled pri zdravniku.
Vnetje kože (hipostatski dermatitis)
Običajno ljudje spremembe na koži opisujejo kot ekcem, ki je posledica vnetja. Vnetje je lahko suho in se kaže le kot rdečina, toplota, pekoč občutek in zbadanje na prizadetem delu kože. Včasih pa vnetje postane »mokro« in iz prizadetega mesta na koži se izceja rdečkasta bistra tekočina. Vnetne spremembe na koži so znak, da je prisotna motnja prekrvitve kože. Vnetje kože ali ekcem je prvi znak grozeče razjede goleni.
Zdravljenje
Prvi ukrep je sprememba življenjskih navad, in sicer: zmanjšanje teže, več hoje ali kolesarjenja ter izogibanje vročini. Hkrati predlagamo nošenje nogavic, ki stisnejo vene in preusmerijo pretok krvi v globoke vene. V začetku je dovolj nositi le preventivne nogavice ali nogavice prve stopnje kompresije, ko pa se pojavijo oteklina, vnetje in kožne spremembe, je treba nositi nogavice druge ali višje stopnje kompresije. Večina težav se pojavlja na goleni, zato storite že veliko, če nosite dokolenke. Konservativno zdravljenje vključuje tudi zdravljenje z venoaktivnimi zdravili, ki zmanjšujejo vnetni odgovor, ki nastane v kapilarah kože pri povečanem pritisku v venskem sistemu. Snovi, ki se pojavijo pri vnetju, so odgovorne za večino težav, ki jih občutijo ljudje z boleznijo ven. Venoaktivna zdravila oziroma flavonoidi krčnih žil ali bolezni ven ne ozdravijo.
Skleroterapija žil je eden od znotrajžilnih načinov zdravljenja krčih žil. Temelji na injiciranju sklerozirajočih raztopin v poškodovano žilo, ki iztisne kri iz vene in povzroči vnetje stene krvne žile. Kot posledica se stene vene zabrazgotinijo, vena se zapre in naš organizem jo postopoma razgradi. Za vbrizgavanje v varice uporabljamo različne kemične snovi (polidokanol, natrijev tetradecil sulfat, hipertonične fiziološke raztopine). Po skleroterapiji je obvezno nošenje medicinskih kompresijskih nogavic ali povezovanje z elastičnimi povoji, da pospešimo obliteracijo oziroma zaporo vene. Sam postopek ni boleč, vendar se lahko med injiciranjem sredstva pojavi pekoč občutek. Za ustrezno odstranitev razširjene vene so običajno potrebne 1–3 ponovitve injiciranja v 4–6-tedenskih intervalih. Sklerozacija s peno je postopek, pri katerem vam bo zdravnik v obolelo veno ob sočasnem nadziranju z barvnim ultrazvokom vbrizgal sklerozantno sredstvo, kar bo v nadaljevanju povzročilo vnetje in zaprtje zdravljene vene. Tako se bo kri preusmerila iz obolele v druge, zdrave vene, zaprta vena pa se bo iz obtoka izključila. Z ultrazvokom zdravnik spremlja, kje se nahaja sklerozantno sredstvo, da ne bi zašlo v globok venski sistem. Pri običajni skleroterapiji uporabljamo tekoči sklerozant, medtem ko pri skleroterapiji s peno uporabimo bolj učinkovito in varno zdravilno snov v obliki pene.
Kirurško zdravljenje krčnih žil vključuje odstranitev bolezensko spremenjenih ven iz obtoka ter zaprtje okvarjenih odsekov ven, ki so vzrok nastanka krčnih žil. Do nedavnega je bila klasična operacija edina metoda, s katero ste je bilo mogoče odstraniti velike krčne žile, operacija pa je bila povezana z dolgotrajnim okrevanjem. Sodobne in minimalne invazivne metode ne zahtevajo splošne anestezije in bolniki gredo takoj domov. Odsotnost od vsakodnevnih dejavnosti je le okrog 14 dni.
Lokalna ekstirpacija varic – flebektomija
Flebektomija je izredno učinkovita in varna metoda zdravljenja krčnih žil. Poseg se izvede v ambulanti v lokalni anesteziji, in sicer tako, da odstranimo vidne krčne žile skozi manjše zareze v koži (premera 2–3 mm), ki za seboj ne pustijo vidnih sledi. Z ambulantno flebektomijo odstranjujemo asimptomatske (tiste, ki ne povzročajo težav) in tudi simptomatske krčne žile (tiste, ki povzročajo težave). Lahko jo kombiniramo tudi z drugimi metodami zdravljenja krčnih žil.
EVLA – znotrajžilno lasersko zdravljenje krčnih žil
EVLA (Endo Venska Laserska Ablacija) je minimalno invaziven poseg za zdravljenje krčnih žil, pri katerem uporabimo energijo laserskih žarkov, s čimer povzročimo, da se obolela žila – vena safena magna ali parva – zapre. Poseg opravimo ambulantno, v lokalni anesteziji, traja pa približno eno uro. Energija laserja povzroči stanjšanje žilne stene, jo skrči in sčasoma zapre, tako da kri ne more teči po njej. Zaradi tega vena ni več napeta in sčasoma (od 4 tedne do 6 mesecev) postane neopazna, telo pa jo razgradi in odstrani.
Po laserski operaciji krčnih žil se priporoča nošenje kompresijskih nogavic vsaj še en mesec, odsvetuje se dvigovanje težjih bremen, bolnike pa spodbujamo oziroma je nujno, da veliko hodijo.
Tudi po operaciji se lahko krčne žile po več letih ponovijo. To se zgodi pri približno 30 odstotkih operiranih, vendar ne v tako hudi obliki kot prvotno. Zlasti se ponovijo pri tistih, ki so genetsko bolj nagnjeni k razvoju bolezni ven (oba starša s krčnimi žilami) in imajo prekomerno telesno težo.
Preventiva proti krčnim žilam
Za obvladovanje dejavnikov tveganja za nastanek krčnih žil in s tem za lajšanje težav, povezanih s krčnimi žilami, ter za preprečevanje dodatnih zapletov lahko veliko naredite sami. Če na primer med delom dolgo stojite ali sedite, se vmes večkrat sprehodite ali razgibajte stopala. S hojo, kolesarjenjem in plavanjem spodbudite pretok krvi proti srcu.
Priporočljiv je polurni dnevni počitek z nogami, dvignjenimi nad ravnjo srca. Če vam noge zatekajo, si jih ponoči podložite. Poskusite se znebiti odvečnih kilogramov, ki dodatno obremenjujejo noge. Izogibajte se kajenju in alkoholu. Noge si večkrat na dan od gležnjev proti kolenom tuširajte s hladno vodo, da krepite vene in zmanjšate morebitno oteklino. Izogibajte se sončenju, vročim kopelim, savnam, solarijem in grelnim blazinam, saj toplota dodatno razširi žile. Ne nosite pretesnih nogavic, preozkih hlač in pasov, ki ovirajo pretok krvi.
Pomembno je poudariti, da že razvite bolezni ven ni mogoče povsem odpraviti, težave lahko le omilimo in preprečujemo zaplete. Zato je toliko bolj pomembno, da ravnate preventivno in se, če je le mogoče, izogibate dejavnikom tveganja za nastanek krčni žil na nogah.
dr. Aleksandra Visnovič Poredoš, dr. med., specialistka družinske medicine
