Moški zbolijo dvakrat pogosteje kot ženske
Želodčna sluznica ima veliko obrambno sposobnost, kajti v želodec zanesemo s hrano in z rokami bakterije, viruse, druge toksične in telesu tuje snovi. Ne le da mora želodec zmleti hrano, da predstavlja rezervoar hrane in se v njem začne tudi presnavljanje sestavljenih sladkorjev in beljakovin iz hrane, njegova pomembna vloga je tudi v uravnavi teka.
Bakterije, virusi in zajedavci ne preživijo v kislem okolju, zato imamo v steni želodca celice, ki izločajo solno kislino. Celice želodčne sluznice so obdane z sluzjo, da jim solna kislina ne škodi. Celice povrhnjega sloja želodčne sluznice izločajo zaščitno sluz in prostaglandine za dodatno zaščito ter se hitro obnavljajo. V steni celotnega prebavnega trakta in v želodcu so limfociti, levkociti, mastociti, ki so celice imunskega sistema. Da vse to dobro deluje in da imamo dobro obrambo želodčne sluznice, potrebujemo njeno dobro prekrvitev in zadostno količino antioksidantov, ki nevtralizirajo proste radikale, nastale v procesih celic. Stres v telesu povzroči izločanje stresnih hormonov in zmanjšanje pretoka krvi skozi prebavila, posledično močno pade odpornost sluznic prebavil in nastanejo razjede. Povečano tveganje za razvoj razjed imajo bolniki po velikih operacijah, poškodbah, bolniki na intenzivnih negah, onkološki bolniki ter bolniki, ki jemljejo določena zdravila. Kronični duševni stres, predvsem strah in čustveni stresi, prav tako močno zmanjšajo odpornost sluznice na prebavilih.
V Sloveniji se zaradi razjede na želodcu ali dvanajstniku vsako leto zdravi približno 2500 ljudi. Moški zbolijo kar dvakrat pogosteje kot ženske.
Vzroki razjede na želodcu in dvanajstniku
Pri 90 % bolnikov so vzrok nekatera zdravila proti bolečinam in vnetju (acetilsalicilna kislina, ibuprofen, ketoprofen, diklofenak) ali pa bakterija Helicobacter pylori.
Drugi dejavniki tveganja so: starost nad 60 let, želodčne težave v preteklosti, krvavitve iz prebavil v preteklosti, jemanje kortikosteroidov in jemanje zdravil proti strjevanju krvi.
Znaki razjede
Bolečine v želodcu, ko je ta prazen, kažejo na možno težavo zaradi preobčutljivosti za izločeno želodčno kislino, za okužbo s helikobakterjem ali razjedo. Bolečine po obroku pa so indikator za motnje praznjenja želodca, dvanajstnika, žolčne kamne … Nočne bolečine nakazujejo razjedo dvanajstnika. Težko je ločiti, kdaj gre za razjedo, kdaj pa samo za funkcionalne motnje.
Endoskopski izvid ne sovpada s težavami bolnika. Nekateri bolniki imajo stalne hude težave in ne najdemo razjede, drugi pridejo na pregled šele, ko jim razjeda predre steno, kar je smrtno nevarno. Takrat je nujen kirurški poseg za prešitje, da se kisla in okužena želodčna vsebina ne razliva. Ne glede na vzroke se prebavila odzivajo enako, z bolečinami, krči ali bruhanjem. Pri razjedi dvanajstnika bolniki običajno čutijo bolečino pod desnim rebrnim lokom, lahko tudi v desnem ledvenem predelu. Navadno se pojavi uro ali dve po jedi, močnejša je ponoči in bolnika lahko zbudi. Bolečina popusti, ko bolnik zaužije manjši obrok hrane. Pogosto se ji pridružita slabost in bruhanje. Za razjedo na želodcu je značilna bolečina, ki se pojavi kmalu po obroku hrane in jo spremljajo občutek hitre sitosti, slabost, napenjanje in spahovanje.
Okužba z bakterijo Helicobacter pylori
Najpogostejši vzrok za nastanek razjede je okužba z bakterijo Helicobacter pylori. To je ena najpogostejših okužb in je razširjena po vsem svetu. Zaradi izboljšanja higienskih razmer in odkritja uspešnega zdravljenja okužbe se je njena razširjenost v zadnjem desetletju zmanjšala. Danes je okužba v razvitih delih sveta manj pogosta, drugod po svetu je okuženih do 80 odstotkov ljudi. Večina okuženih nima nikakršnih bolezenskih težav, zato niti ne ve, da je okužena. Pri približno petini okuženih pa Helicobacter pylori povzroči resne bolezni, kot so razjeda želodca in dvanajstnika, kronično vnetje želodčne sluznice ter limfom in rak želodca. V razvijajočih se predelih sveta se ljudje pogosto okužijo že v otroštvu, v razvitih državah pa je okužba pogosta v odrasli dobi. Verjetno se prenaša od človeka do človeka predvsem z umazanimi rokami. Torej, zelo pomembna je higiena rok, ki jih je treba umiti pred vsakim hranjenjem. Prav tako ne smemo hraniti otrok z žlico, s katero smo sami zaužili jed, pred zaužitjem je treba oprati sadje … Helikobakter živi v želodčni sluznici vseh sesalcev, ne samo pri ljudeh.
Okužbo z bakterijo Helicobacter pylori odkrivamo z invazivnimi in neinvazivnimi preiskavami. Pri invazivnih metodah z endoskopom pregledamo zgornji del prebavil in odvzamemo košček želodčne sluznice. Ta vzorec lahko že takoj po endoskopskem pregledu testiramo, da potrdimo ali izključimo okužbo. Rezultat testa lahko odčitamo najkasneje v 24 urah. Bakterijo Helicobacter pylori lahko odkrijemo tudi po pregledu koščka sluznice pod mikroskopom ali razrastu bakterije Helicobacter pylori iz koščka v posebnih gojiščih. Z neinvazivnimi metodami odkrivamo okužbo v izdihanem zraku, blatu ali krvi. Neinvazivne metode so namenjene predvsem za preverjanje uspešnosti zdravljenja okužbe. Okužbo z bakterijo Helicobacter pylori zdravimo s trotirno terapijo: štirinajstdnevno zdravljenje z zaviralcem protonske črpalke, ki zavira izločanje želodčne kisline, in dvema antibiotikoma.
Kako ukrepamo
Ljudje živimo v času, kjer se vse dogaja zelo hitro in je veliko stresa. Velikokrat pozabimo nase ali nimamo časa zase, tako se ne znamo več opazovati, ko začutimo težavo. Pacienti ne vedo, katera hrana jim poslabša simptome, kako se težave odzivajo na določeno dieto, na stres. V današnjem času najprej pogledajo na splet in najdejo številne diagnoze, nato si po raznolikih opisih še sami prikličejo dodatne simptome. Prebavila so zelo povezana z našim centrom čustvovanja, to je amigdala, zato tudi stresne, predvsem čustveno negativne izkušnje povzročajo razdražljivost in preobčutljiva prebavila. Pozabili smo, da je treba ob težavah z želodcem najprej poskusiti teden dni z lahko dieto, veliko tekočine in antacidi, ki jih kupimo v lekarni. Če se težave po tem ukrepu ne umirjajo ali če imajo ljudje nočne bolečine, pa je treba poiskati pomoč pri osebnem zdravniku in po potrebi opraviti gastroskopijo ter ultrazvok trebuha.
Katera hrana je priporočljiva
Najprej odstranite z jedilnika vse začinjene jedi, šumeče ter sladke pijače, kavo, cigarete, sveže sadje in zelenjavo, orehe, lešnike in vse, kar ostaja v želodcu – paprika, čebula, česen, zelje … Obroki naj bodo manjši, na tri ure. Hrana naj bo bolj kuhana, mehka. Zaužijte veliko blagih čajev telesne temperature, ne vročih in hladnih jedi. Primerne so juhe, testenine, riž, dušeno pripravljene jedi, tudi mesne, blago začinjene in normalno slane. Dieto vzdržujte vsaj dva tedna, nato lahko postopoma preidete na normalno hrano.
Zdravljenje
Zdravljenje poteka z dieto in zdravili, ki zmanjšajo izločanje želodčne kisline. Terapija traja najmanj štiri tedne. Ob tem je treba pomisliti tudi na okužbo z bakterijo Helicobacter, ki živi na želodčni sluznici. V 90 odstotkih primerov je vzrok razjedam okužba prav z omenjeno bakterijo. Razjedo dokažemo z gastroskopijo. Celjenja razjed dvanajstnika ni treba kontrolirati, razjede želodca je treba kontrolirati endoskopsko, ker se težje celijo in ker se maligna obolenja lahko pokažejo kot razjeda želodca. Praviloma vzamemo tudi vzorec za pregled pod mikroskopom, če se razjeda slabo celi. Bolniki, ki kljub razjedam nimajo izrazitih težav in ne poiščejo pomoči pri zdravniku, lahko prebolijo razjedo tako, da se zaceli spontano. Pri njih se kasneje pojavijo zapleti, lahko zakrvavijo ali se pojavijo deformacije želodčne stene ali dvanajstnika in imajo kasnejše težave zaradi motnje praznjenja. Zato je treba potrditi razjede in jih zdraviti, saj tako preprečimo navedene zaplete. Razjede zdravimo do mesec dni. V Evropi je trend upadanja razjed na želodcu in dvanajstniku, ker upada prekuženost s Helikobakterjem. V porastu pa so funkcionalne motnje prebavil: refluks – zatekanja želodčne vsebine nazaj v požiralnik, razdražljivo črevo, nutritivne alergije, številni stranski učinki različnih zdravil … Razjede se pozdravijo v več kot 90 odstotkih primerov. Ko odstranimo bakterijo, je ozdravitev skoraj 100-odstotna, razen pri starejših bolnikih, kjer je odpornost sluznice zmanjšana, in pri bolnikih, ki jemljejo imunosupresivna zdravila, zdravila proti bolečinam in proti strjevanju krvi. Pri teh je celitev razjed oslabljena. Treba je paciente kontrolirati in zaščititi, zato jemljejo zdravila za zmanjšanje kisline dolgotrajno, da ne pride do krvavitev. Razjede so torej ozdravljive, težave s prebavili pa ostajajo.
Kdaj je nujen pregled pri zdravniku
Kadar opazite črno blato, ki ni črno zaradi jemanja železa ali po zaužitju živil z veliko železa (jetrca, borovnice, črno vino in grozdje), je treba nemudoma obvestiti zdravnika. Ob bruhanju kavni usedlini podobne vsebine, ob nočnih bolečinah, če ne ponehajo v tednu dni diete in ob jemanju antacidov, je nujen pregled pri zdravniku čim prej. Pri nepojasnjenem hujšanju, pri motnjah požiranja, pri nenadni hudi bolečini z izžarevanjem v hrbet med lopatice in pri zmernih bolečinah, ki ne ponehajo po dieti po treh tednih, se morate prav tako nujno posvetovati z zdravnikom.
Gastroskopija
Razjedo želodca in dvanajstnika odkrijemo z gastroskopijo. Gastroskopija ali ezofagogastroduodenoskopija je endoskopski pregled zgornjih prebavil. Zdravnik uvede endoskop skozi usta in pregleda sluznico požiralnika, želodca in dvanajstnika. Na konici endoskopa sta kamera in svetilka. Slednja osvetljuje notranjost prebavne cevi, kamera pa omogoča pregled sluznice na zaslonu. Med preiskavo zdravnik potiska endoskop in premika konico endoskopa ter si natančno ogleda notranjost prebavne cevi. Če ugotovi razjedo, bolniku predpiše zdravila, ki zmanjšujejo izločanje želodčne kisline. Predlaga tudi redno in uravnoteženo prehrano ter opustitev razvad, kot so kajenje, pitje kave in alkohola. Pacienti, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi, se morajo pred gastroskopijo posvetovati z zdravnikom v antikoagulantni ambulanti ali z osebnim zdravnikom.
Kdaj je gastroskopija potrebna?
Gastroskopijo svetujemo ljudem z neopredeljeno bolečino v trebuhu ali v prsnem košu, z zgago, napihovanjem in spahovanjem, s sumom na celiakijo, predvsem pa če ima bolnik alarmantne znake. Ti znaki so:
- ponavljajoča se bolečina v zgornjem trebuhu,
- nehotna izguba telesne teže več kot 4 kg v 3 mesecih,
- težko požiranje ali zatikanje hrane,
- krvavitev iz prebavil (bruhanje krvi ali odvajanje črnega blata),
- slabokrvnost,
- trdovratno bruhanje,
- tipna masa v trebuhu,
- povečane lokalne bezgavke.
Zato vsem, ki imajo tovrstne težave, svetujemo pregled pri osebnem zdravniku ali pri gastroenterologu, ki bo opravil preiskavo. Za potrjevanje razjede na želodcu je najpomembnejša endoskopska preiskava – gastroskopija, s katero pregledajo tudi požiralnik in dvanajstnik.
Kdaj je gastroskopija nujna?
- Pri bolnikih, ki imajo težave prvič.
- Po 45. letu, ko je verjetnost za nastanek raka prebavil večja.
- Če se zaradi krvavitve iz prebavil pojavita črno blato in bruhanje krvi.
Kako si lahko pomagamo sami
- Živimo zdravo z veliko gibanja in čim manj stresa, ohranjajmo primerno telesno težo, opustimo razvade, kot so kajenje, pitje kave in alkohola.
- Skrbimo za redno in uravnoteženo prehrano. Majhne grižljaje jejmo počasi in vsakega dobro prežvečimo.
- Težave lahko lajšamo z zdravili za samozdravljenje (z antacidi).
- Nekatera zdravila proti vnetju in bolečini škodujejo sluznici prebavil, zato jih ne jemljimo prepogosto. O tem se pogovorimo s svojim zdravnikom ali farmacevtom.
- Redno opazujmo blato, saj ni nujno, da krvavitev iz razjede vedno spremlja bolečina.
dr. Aleksandra Visnovič Poredoš, dr. med., specialistka družinske medicine
