Okužbe dihal – Včasih je prehlad res le prehlad
Zakorakali smo globoko v mrzlo zimo – končno, bi rekli nekateri …
In hkrati v nov val okužb z ne več tako novim koronavirusom, za katerega vsi upamo, da imajo znanstveniki prav, ko pravijo, da se bo kmalu spremenil v malo bolj zoprn prehlad.
Zakorakali smo globoko v mrzlo zimo – končno, bi rekli nekateri … In hkrati v nov val okužb z ne več tako novim koronavirusom, za katerega vsi upamo, da imajo znanstveniki prav, ko pravijo, da se bo kmalu spremenil v malo bolj zoprn prehlad. Ta bo seveda za nekatere bolj občutljive skupine lahko še vedno nevaren. Z zimo in mrazom vedno pride tudi večje število različnih prehladnih obolenj in težav. Na vsakem koraku je veliko napisanega in izrečenega o simptomih okužbe z virusom sars-cov-2, ne pozabimo pa na druge okužbe dihal. Niso namreč kar izginile in včasih je prehlad res le prehlad.
Prehlad (skupek blagih simptomov okužbe zgornjih dihal) je najpogostejša okužba, ki prizadene dihala otrok in odraslih. Povzročajo ga številni virusi, ki se prenašajo kapljično z nosnim izločkom obolelega ali v izkašljanem zraku, neposredno in posredno prek predmetov ali rok ter po zraku. Teh virusov je res veliko. Prehlad se lahko razvije tudi v kaj več, odvisno od tipa virusa, ki napade naša dihala, in stanja imunskega odziva posameznika. Klinično je na začetku bolezni nemogoče ločiti med tipi virusov, običajno pa se denimo virus gripe hitro razgali, saj gre za hujši potek.
Odrasli za prehladom zbolimo ponavadi od dvakrat do štirikrat na leto, otroci pa od šestkrat do osemkrat. To se zgodi nekje 1–3 dni po okužbi, po nekaterih podatkih lahko tudi kasneje. Po stiku s kužnimi delci se pojavi prozoren izcedek iz nosu, nos je zamašen, začnemo kihati, suho kašljati, praska in peče ter boli nas v žrelu (faringitis). Lahko se pojavijo tudi povišana telesna temperatura, hripavost, govorjenje skozi nos, pekoč občutek v očeh, bolečine v ušesih, izguba okusa (in voha), glavobol in bolečine v mišicah. Prehlad, tudi v hujši obliki gripe, traja približno en teden ali dva in mine več ali manj sam od sebe.
Specifičnega zdravila za prehlad in druga virusna obolenja dihal ni, lahko pa si težave lajšamo: počitek, zdrava hrana, bogata z vitamini, uživanje zadostnih količin tekočine, zdravila za zbijanje vročine, nosni dekongestivi ob zamašenem nosu (za izboljšanje prehodnosti nosu in preprečevanje vnetja ušes ali sinusov) ter analgetiki ob glavobolu. Vsa ta zdravila so na voljo brez recepta v lekarni in obisk zdravnika ni potreben. je pa ob pojavu tovrstnih težav v času trenutne pandemije treba izključiti okužbo s sars-cov-2.
Vsekakor je treba med boleznijo, dokler izločate kapljice z virusi in se počutite slabo, ostati doma, po možnosti v samoizolaciji. To velja za vsa obolenja dihal in je veljalo že pred pojavom pandemije. Le poudarjalo se je premalo.
Druge možnosti okužbe dihal
Če močno boli žrelo in je požiranje oteženo, ob tem pa je prisotna tudi vročina z mrzlico, ki je nastala nenadoma, ob njej še utrujenost, oslabelost, gre zelo verjetno za bakterijsko vnetje žrela oziroma nebnic (tonzil) – angino. V tem primeru pa je potreben antibiotik.
Virusi lahko napadejo tudi glasilke in spodnji del žrela ter grla in povzročijo laringitis. Hripavost, lahko popolna izguba glasu ali pa znižan ton glasu, suh kašelj, bolečine v žrelu so znaki prizadetosti grla oziroma glasilk.
Najpomembnejše, kar si moramo zapomniti, je, da prisotnost težkega dihanja in povišana telesna temperatura nakazujeta bakterijsko okužbo, takrat je nujna obravnava pri zdravniku. V veliki večini pa laringitis povzročajo virusi, tudi tisti, ki povzročajo prehlad, zato so simptomom in znakom laringitisa pogosto pridruženi še znaki prehlada. Zdravljenje je simptomatsko: pomembni so molčanje, počitek, zadosten vnos tekočin ter vitaminov, ob napadih kašlja pa pomaga hladen zrak.
Vnetje obnosnih votlin je lahko posledica prehlada ali gripe. Za sinusitisom zbolevajo predvsem odrasli v zimskih mesecih. Značilna znaka sta neprehoden nos in izcedek iz njega, ki je lahko prozoren (virus) ali gnojen (bakterija).
Lahko so prisotni povišana telesna temperatura, značilen je močan glavobol, povezan predvsem z ležanjem, kašelj, oteklina vek, močno solzenje, boleče gibanje očesa.
Boleč je pritisk na obnosne votline (sinuse). Virusno vnetje zdravimo simptomatsko s počitkom, tekočinami, vitamini, zdravili za nižanje telesne temperature, protibolečinskimi tabletami ter sredstvi za izboljšanje prehodnosti nosa. Bakterijsko pa poleg simptomatske terapije še z antibiotikom.
Vnetje srednjega ušesa je najpogostejše bakterijsko vnetje pri majhnih otrocih, najpogosteje v starosti od šest mesecev do dve leti. Najpogosteje ga sicer povzročajo virusi, vendar bakterijsko vnetje lahko okvari bobnič, zato je pomembno, da je pravočasno prepoznano. Značilni klinični znaki so bolečine in občutek tekočine v ušesu, izcedek iz ušesa, slabši sluh. Lahko so prisotni še povišana telesna temperatura, nespečnost, jokavost, zaspanost, vrtoglavica, šumenje v ušesu. Velikokrat nastane vnetje srednjega ušesa kot posledica prehlada, predvsem zaradi zamašenega, slabo prehodnega nosa – s tem so ustvarjeni odlični pogoji za razrast bakterij v srednjem ušesu. Čiščenje nosa in prehodna uporaba dekongestivov pri prehladih sta tako zelo pomembna.
Če pa se okužba spusti tudi nižje po dihalnih poteh, govorimo o bronhitisu. Gre za okužbo sapnika in manjših dihalnih poti, ki je spet v večini primerov povzročena z virusi, le redko so krive bakterije. Vodilni znaki so suh dražeč dolgotrajen kašelj (najpogosteje traja 2–3, lahko tudi 8 tednov), nato gnojni izpljunek, bolečine za prsnico, povišana telesna temperatura, občutek težkega dihanja. Nekateri imajo občutek, da jim piska v dihalih.
Hujši potek je pri kadilcih ter ljudeh, ki živijo v okoljih z onesnaženim zrakom. Terapija je ponovno le simptomatska: počitek, uživanje zadostnih količin tekočin, sredstva proti kašlju zvečer v primeru hudega kašlja. Če so potrebni, pa še bronhodilatatorji – zdravilo, ki širi dihalne poti in omogoča lažje dihanje. Antibiotik pa spet le v primeru bakterijske okužbe.
Če pride do vnetja najmanjših dihalnih poti, govorimo o bronhiolitisu. Značilen je predvsem za otroke v prvih dveh letih, pojavlja se pozimi in zgodaj spomladi.
Najprej so prisotni znaki prehlada s povišano telesno temperaturo, po treh dneh je temperatura normalna, pojavijo pa se kašelj, hitro dihanje z uvlekom mišic prsnega koša in nosnih kril, hitro bitje srca, razdražljivost, zaspanost, izguba apetita, bruhanje, driska. Takega otroka seveda mora videti pediater, ki bo presodil, ali je potrebna bolnišnična obravnava, sicer pa je terapija simptomatska: počitek, tekočine, zdravila za zbijanje temperature.
Na pljučnico pa moramo pomisliti, ko se pojavijo mrzlica, visoka telesna temperatura, kašelj z gnojnim izpljunkom (v zgodnji fazi lahko tudi krvavim), lahko tudi bolečine v prsnem košu (ob vdihu in kašljanju), hitro dihanje, hiter srčni utrip. Pri pljučnici je uvedba antibiotika nujna.
Kako se lahko izognemo tegobam
Najprej seveda z zdravim načinom življenja, ob katerem bomo imeli močnejši imunski odziv in bomo napade virusov lažje »odbili na prvo žogo«. Izogibanje bolnim je seveda logično. Ne vedno in ne vsem pa je logično tudi cepljenje proti nekaterim obolenjem. S cepljenjem se lahko zmanjša število obolelih, predvsem pa tistih, ki lahko razmeroma lahki bolezni zaradi kroničnih težav tudi podležejo.
Če strnemo: večina okužb dihal je virusnih in jih zdravimo sami, simptomatsko, nikoli pa z antibiotiki – prehlad, vnetje srednjega ušesa, vnetje glasilk, bronhitis. Tipični bakterijski okužbi dihal sta angina in pljučnica. Bakterijska obolenja se kažejo z gnojnim izpljunkom ali izcedkom iz nosa ter močno povišano telesno temperaturo. Takrat je vsekakor smiseln obisk zdravnika. Za vse druge pa je ob pojavu težav treba zdravnika le obvestiti in ostati doma, dokler težave ne minejo, oziroma upoštevati vsa navodila, ki jih v današnjem času poznajo že otroci v vrtcu.
Katarina Plausteiner Đorđević, dr. med., spec. družinske medicine
