Srčno-žilni dejavniki iz drugega zornega kota
Srčno-žilne bolezni so v razvitem delu sveta in tudi v Sloveniji že desetletja najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih. Največ smrti in dolgotrajne prizadetosti povzročata srčni infarkt in možganska kap, ki sta nenadna zapleta koronarne bolezni srca oziroma bolezni možganskega žilja.
Med najpomembnejše bolezni srca in žilja sodijo zvišan krvni tlak (arterijska hipertenzija), koronarna bolezen srca, bolezni možganskega žilja, periferna arterijska bolezen, kronična ledvična bolezen in druge redkejše bolezni (denimo anevrizma trebušne in prsne aorte). Najpogosteje nastanejo zaradi ateroskleroze, pri kateri se maščobne celice ob povišanih vrednostih škodljivih maščobnih delcev v krvi nalagajo v steni krvnih žil.
Pogosto enaki vzroki
Različne bolezni srca in ožilja imajo pogosto enake vzroke. Dejavniki tveganja za nastanek bolezni srca in žilja so zvišan krvni tlak, zvišan holesterol, zvišan krvni sladkor, čezmerna telesna teža, kajenje, telesna neaktivnost, stres, moški spol in starost. Čim več dejavnikov tveganja imate, tem večja je verjetnost, da boste zboleli na srcu ali doživeli nevaren srčno-žilni dogodek, denimo srčni infarkt, možgansko kap, zaporo žile na nogi … Prisotnost dveh ali treh dejavnikov tveganja ne samo podvoji ali potroji, ampak poveča tveganje za nekajkrat.
Z zdravim načinom življenja lahko nastanek in napredovanje omenjenih srčno-žilnih bolezni in njihovih zapletov odložimo, zmanjšamo njihovo težo in znatno podaljšujemo življenje. Zato se je v Sloveniji leta 2002 začelo izvajati Nacionalni program primarne preventive srčno-žilnih bolezni. Program izvajajo vsi zdravniki splošne/družinske medicine in vključuje:
- nadzor nad zdravjem in zgodnje odkrivanje visoko ogroženih ljudi za razvoj bolezni srca in žilja;
- ustrezno ukrepanje in svetovanje za zmanjševanje izraženosti dejavnikov tveganja oziroma njihovo odstranjevanje;
- spremembo življenjskega sloga tako, da ta varuje in krepi zdravje.
S pomočjo ocene stopnje tveganja za srčno-žilne bolezni se odrasle z visokim tveganjem usmerja v terapevtsko obravnavo, predvsem s posredovanjem spremembe življenjskega sloga. Zaradi učinkov preventive srčno-žilnih bolezni in akutne oskrbe bolezni srca so se zdravstveni kazalniki v določenem obdobju na nacionalni ravni znatno izboljšali, tako se je umrljivost zaradi bolezni srca in žilja v zadnjih 20 letih zmanjšala za več kot polovico.
Življenje pod stresom
Stres ni situacija, ampak je reakcija organizma, ki ga telo sproži ob naši oceni, da smo ogroženi.
Naše telo se na neko grožnjo (zunanjo ali notranjo) odziva na treh ravneh: vedenjski, avtonomni in endokrini. Stres aktivira in usmeri naše vedenje v soočanje s stresorjem, nevarnostjo. Hkrati se prek aktivacije avtonomnega živčevja in inaktivacije neavtonomnega živčevja spremeni delovanje telesnih tkiv in organov (pospešeno bitje srca, plitko dihanje, mrzle dlani …). Na endokrini, torej hormonski ravni pa stres povzroči presnovne spremembe v organizmu, kot so: utrujenost, pridobivanje kilogramov, zvišan krvni sladkor, zmanjšan libido, spontan splav …
Težave se pojavijo, ko so zahteve okolja pretežke za naše sposobnosti oziroma sposobnosti našega telesa, nevarnosti pa se ne znebimo. Telo je napeto, duša pa je nenehno nemirna, tesnobna. Tako lahko ljudje doživljajo kronični stres, ne da bi se ga zavedali. Pri stresni reakciji se vedno zvišajo krvni tlak, srčni utrip, koncentracija sladkorja v krvi, maščob in hormonov stresa; krvne žile se zožijo, poveča se izločanje želodčne kisline. Vse to pa vodi v srčno-žilne, prebavne, imunološke in psihične motnje.
Zdrav način življenja pomeni odnos, ki ga imamo do sebe
Z zdravim načinom življenja lahko vplivamo na vse naštete dejavnike tveganja. Recept je jasen, a lahko je govoriti, težje je narediti. Zakaj? Prvič zato, ker živimo pod vplivom hitrega tempa in prednost hitro namenimo denimo službeni obveznosti. To je frustrirajoče, saj imamo občutek, da nimamo časa zase. Takrat, ko pa ga imamo, si želimo hitrega užitka in razvajanja. Ljudje stremimo k varnosti, stabilnosti. V zahodnem svetu vse imamo, a se zdi, da se kronično bojimo nekaj izgubiti, kot da nimamo ničesar. Zato se ne znamo ustaviti in ohranjati dovolj zdravega načina življenja. Nekateri nikoli ne spoznajo, da je treba pogledati vase in se vprašati: »Zakaj ni bolje – kljub doseženim ciljem?« Raje kot pravi potrošniki verjamejo: »Moram dobiti še več, ker potrebujem več.« Tak nesrečnik bo samo še bolj ambiciozen, deloholičen in na koncu pohlepen.
Kot sod brez dna. Ko smo pod stresom, nam diši hitra hrana, sladka in mastna, kar daje telesu hitro energijo, občutek polnosti skozi užitek, ta pa nas pomiri. A podobno kot pri sladkorju ima užitek hiter učinek, toda tako hitro, kot je prišel, tudi izgine. Zato rabimo cigarete in alkohol ter druge odvisnosti. To je začaran krog, ki zdravemu človeku streže s tiho frustracijo, ki dan za dnem in leto za letom skozi kronično alarmno reakcijo načenja naše srce in ožilje. Ne znamo si vzeti časa zase, nekateri si ga zavestno nočejo, ker bi potem morali pogledati v svoje srce in dušo, torej v svoja čustva. Zato naši organi in telo prevzamejo nalogo »nošenja« čustev.
Ko zdravnik svetuje, da moramo spremeniti način življenja, s tem misli na naš vsesplošni odnos do sebe in okolice. To v resnici pomeni pregled in spremembo našega vrednotenja sebe, soljudi, naša stališča in občutenja.
Dober zdravnik ima talent za psihologijo in psihoterapijo. Pacientu je treba poudariti, da motivacija za spremembo vsakdanjika in načina življenja leži ravno na naših čustvih; koliko si jih upamo izražati in koliko smo njih sužnji in trošimo dodatno energijo za tlačenje in nadzorovanje čustev. Ljudje z visokim krvnim tlakom imajo težave v izražanju jeze, pogosto se jezijo potihoma, v sebi. Tisti, ki ne zna izražati jeze, hkrati čuti tudi nek odpor do nje, ponavadi strah. Strah pa doživljamo kot tesnobo, zato so ljudje s srčno-žilnimi težavami tudi anksiozni.
Obrnjeno bi lahko rekli, da so ljudje, ki trpijo za tesnobnostno motnjo ali depresijo, nagnjeni k srčno-žilnim boleznim.
Ali poznate svoje dejavnike tveganja?
Zelo pomembno je, da odkrijete svoje osebne dejavnike tveganja, saj lahko ukrepate šele, ko jih poznate. Žal nekatere dejavnike tveganja, predvsem tiste, ki jih ne občutimo (visok krvni tlak ali zvišano raven holesterola), pogosto prepoznamo prepozno. Zato redno hodite na zdravniške preglede, tudi če nimate težav, saj jih boste le tako odkrili pravočasno.
dr. Aleksandra Visnovič Poredoš, dr. med., specialistka družinske medicine
