Viroze 2.0
Z zimo in mrazom vedno pride tudi večje število različnih obolenj dihal in tudi letošnja zima je prinesla nov val okužb, tako s koronavirusom, gripo, RSV in kupom drugih virusov.
Čeprav je (bila) letošnja bolj nežna in kratka. Ali pa ravno zato… In resnici na ljubo so maske in drugi ukrepi pri preprečevanju prenosa okužb v zadnjih zimah delovali. Ni bilo (toliko) gripe in drugih respiratornih obolenj – kot stranski učinek ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa covid 19. Možnih agresorjev na naše telo in natančneje dihala je veliko. Neprestano se spreminjajo, mutirajo, klinična slika bolezni je lahko drugačna – milejša in krajša ali burnejša in daljša. In vse vmes. Delno nepredvidljiva.
V ospredju med nevarnejšimi je poleg omenjenega virusa še gripa A in B, RSV, adenovirusi in še mnogi drugi. Klinična slika je lahko raznovrstna, od zelo blage prehladne do tako resne, da je potrebno bolnišnično zdravljenje. Ni odvisna le od virusa, pač pa v veliki meri od gostitelja, od njegovega splošnega stanja (starosti, pridruženih bolezni, pokretnosti, prehranjenosti… tudi socialni status ni zanemarljiv). Mlad zdrav športnik bo npr. okužbo z RSV (respiratorni sincicijski virus) prebolel tako, da bo nekajkrat kihnil, malo posmrkal in izpustil trening ali dva. Njegov nekajmesečni sin bo zaradi dihalne stiske pristal v bolnišnici na kisiku in nosil posledice na dihalih še leta, babica pa bo okužbi podlegla. Tako zelo pomembna je preventiva in izogibanje stikom predvsem z ranljivimi skupinami, ko smo bolni.
Poglejmo po vrsti, ni vse samo črno in prehlad je včasih res samo prehlad.
Prehlad (skupek blagih simptomov okužbe zgornjih dihal) je najpogostejša okužba, ki prizadene dihala otrok in odraslih, povzročajo jo številni virusi, ki se prenašajo kapljično z nosnim izločkom obolelega ali v izkašljanem zraku, neposredno in posredno preko predmetov ali rok ter po zraku. Teh virusov je res veliko. Prehlad se lahko razvije tudi v kaj več, odvisno od tipa virusa, ki napade naša dihala in stanja imunskega odziva posameznika. Klinično je na začetku bolezni nemogoče ločiti med tipi virusov, običajno pa se npr. virus gripe hitro razgali, saj gre za hujši potek. Običajno odrasli za prehladom zbolimo 2–4-krat letno, otroci pa 6–8-krat. Nekje 1–3 dni po okužbi, po nekaterih podatkih lahko tudi kasneje. Po stiku z kužnimi delci se pojavi prozoren izcedek iz nosu, nos je zamašen, začnemo kihati, suho kašljati, praska in peče ter boli nas v žrelu (faringitis). Lahko se pojavi tudi povišana telesna temperatura, hripavost, govorjenje skozi nos, pekoč občutek v očeh, bolečine v ušesih, izguba okusa (in voha), glavobol in bolečine v mišicah. Prehlad, tudi v hujši obliki gripe, traja in mine več ali manj sam od sebe v približno v enem do dveh tednih. Specifičnega zdravila za prehlad niti za druga virusna obolenja dihal ni, lahko pa si težave lajšamo: počitek, zdrava hrana, bogata z vitamini, uživanje zadostnih količin tekočine, zdravila za zbijanje vročine, nosni dekongestivi ob zamašenem nosu (za izboljšanje prehodnosti nosu in preprečevanje vnetja ušes ali sinusov) ter analgetiki ob glavobolu. Vsa ta zdravila so na voljo brez recepta v lekarni in obisk zdravnika ni potreben.
Vsekakor je potrebno med boleznijo, dokler izločate kapljice z virusi in se počutite slabo, ostati doma, v (po možnosti) samoizolaciji – to velja za vsa obolenja dihal.
Poglejmo na hitro še druge možnosti okužbe dihal
Če močno boli žrelo in je oteženo požiranje ter je ob tem prisotna tudi vročina z mrzlico, ki je nastala nenadoma, pa še utrujenost, oslabelost, gre zelo verjetno za bakterijsko vnetje žrela oziroma nebnic (tonzil) – angino. V tem primeru pa je potreben antibiotik.
Virusi lahko napadejo tudi glasilke in spodnji del žrela ter grla in povzročijo laringitis. Hripavost, lahko tudi popolna izguba glasu ali pa znižan ton glasu, suh kašelj, bolečine v žrelu so znaki prizadetosti grla oz. glasilk. Najpomembnejše, kar si moramo zapomniti je, da prisotnost težkega dihanja in povišana telesna temperatura nakazujeta bakterijsko okužbo, takrat je potrebna nujna obravnava pri zdravniku.
V veliki večini pa laringitis povzročajo virusi, tudi tisti, ki povzročajo prehlad, zato so simptomom in znakom laringitisa pogosto pridruženi še znaki prehlada. Zdravljenje je simptomatsko. Pomembno je molčanje, počitek, zadosten vnos tekočin ter vitaminov, ob napadih kašlja pa pomaga hladen zrak.
Vnetje obnosnih votlin je lahko posledica prehlada ali gripe. Za sinusitisom zbolevajo predvsem odrasli v zimskih mesecih. Tipični znaki so neprehoden nos in izcedek iz nosu, ki je lahko prozoren (virus) ali gnojen (bakterija). Lahko so prisotni povišana telesna temperatura, tipičen je močan glavobol, vezan predvsem na ležeč položaj, kašelj, oteklina vek, močno solzenje, boleče gibanje očesa. Boleč je pritisk na obnosne votline (sinuse). Virusno vnetje zdravimo simptomatsko s počitkom, tekočinami, vitamini, zdravili za nižanje telesne temperature, protibolečinskimi tabletami ter sredstvi za izboljšanje prehodnosti nosu. Bakterijsko, pa poleg simptomatske terapije še z antibiotikom.
Vnetje srednjega ušesa je najpogostejše bakterijsko vnetje pri majhnih otrocih, najpogosteje v starosti od šest mesecev do dveh let. Najpogosteje ga sicer povzročajo virusi, vendar pa bakterijsko vnetje lahko okvari bobnič zato je pomembno, da je pravočasno prepoznano. Značilni klinični znaki so bolečine in občutek tekočine v ušesu, izcedek iz ušesa, slabši sluh. Lahko so prisotni še povišana telesna temperatura, nespečnost, jokavost, zaspanost, vrtoglavica, šumenje v ušesu. Velikokrat nastane vnetje srednjega ušesa kot posledica prehlada, predvsem zaradi zamašenega, slabo prehodnega nosu. S tem so ustvarjeni odlični pogoji za razrast bakterij v srednjem ušesu. Čiščenje nosu in prehodna uporaba dekongestivov pri prehladih je tako zelo pomembno.
Kadar se okužba spusti tudi nižje po dihalnih poteh, govorimo o bronhitisu. Gre za okužbo sapnika in manjših dihalnih poti, ki je spet v večini primerov povzročeno z virusi, le redko pa z bakterijami. Vodilni znaki so suh dražeč dolgotrajen kašelj (najpogosteje traja 2–3, lahko tudi 8 tednov), nato gnojni izpljunek, bolečine za prsnico, povišana telesna temperatura, občutek težkega dihanja. Nekateri imajo občutek, da jim piska v dihalih. Hujši potek je pri kadilcih ter ljudeh, ki živijo v okoljih z onesnaženim zrakom. Terapija je ponovno le simptomatska, tj. počitek, uživanje zadostnih količin tekočin, sredstva proti kašlju zvečer, v primeru hudega kašlja ter, če so potrebni, bronhodilatatorji – zdravilo, ki širi dihalne poti in omogoča lažje dihanje. Antibiotik pa spet le v primeru bakterijske okužbe.
Če pride do vnetja najmanjših dihalnih poti, govorimo o bronhiolitisu. Značilno je predvsem za otroke v prvih dveh letih starosti, pojavljajo se pozimi in zgodaj spomladi. Najprej so prisotni znaki prehlada s povišano telesno temperaturo, po treh dneh je temperatura normalna, pojavijo pa se kašelj, hitro dihanje z uvlekom mišic prsnega koša in nosnih kril, hitro bitje srca, razdražljivost, zaspanost, izguba apetita, bruhanje, driska. Takega otroka seveda mora videti pediater, ki bo presodil ali je potrebna bolnišnična obravnava, sicer pa je terapija simptomatska: počitek, tekočine, zdravila za zbijanje temperature.
Na pljučnico pa moramo pomisliti, ko se pojavi mrzlica, visoka telesna temperatura, kašelj z gnojnim izpljunkom (v zgodnji fazi lahko tudi krvavim), lahko tudi bolečine v prsnem košu (ob vdihu in kašljanju), hitro dihanje, hiter srčni utrip. Pri pljučnici je uvedba antibiotika nujna.
Kako se lahko izognemo?
Najprej seveda z zdravim načinom življenja, ob katerem bomo imeli močnejši imunski odziv in bomo napade virusov lažje »odbili na prvo žogo«. Izogibanje bolnim je seveda logično. S cepljenjem se lahko zmanjša število obolelih, predvsem pa tistih, ki lahko relativno blagi bolezni zaradi kroničnih bolezni podležejo. Na voljo so cepiva proti gripi, covid 19, za ogrožene tudi proti RSV, proti pnevmokokom…
V vsakem primeru pa velja, da je preventiva boljša kot kurativa. Sploh, ko maske padejo.
Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine
