Sindrom, s katerim se danes sooča ogromno žensk

Sindrom policističnih jajčnikov je ena najpogostejših hormonskih motenj pri ženskah v rodni dobi, za katero je značilno nepravilno delovanje jajčnikov in lahko poleg rodil prizadene tudi druge organe. Je najpogostejši vzrok neplodnosti pri ženskah z motenim menstrualnim ciklom. Zgodnja prepoznava bolezni in zdravljenje lahko preprečita razvoj dolgoročnih posledic, kot sta sladkorna bolezen in srčno-žilne bolezni.

Zakaj nastane?

Pravega vzroka bolezni ne poznamo. Znanih pa je več dejavnikov, ki naj bi vplivali na njen razvoj, in sicer genetska nagnjenost (bolezen se pogosto pojavlja družinsko), izpostavljenost visokim ravnem moških spolnih hormonov (androgenov) v prenatalnem obdobju in presežek inzulina v krvi (hormona trebušne slinavke, ki uravnava krvni sladkor), kar bi lahko čezmerno spodbujalo jajčnike in posledično vplivalo na njihovo neustrezno delovanje. Pomembno vlogo igrajo tudi nekateri zunanji vplivi, predvsem porast telesne teže, ki poslabša vse znake bolezni, stres in kajenje.

Motnje menstrualnega cikla

Normalna menstruacija se ponavadi pojavlja na 28 dni, traja 3–5 dni. Pri sindromu policističnih jajčnikov pa se cikel podaljša ali pa izpade več zaporednih menstrualnih krvavitev. Menstrualni cikel uravnavata hormona FSH (folikel stimulirajoči hormon) in LH (luteinizirajoči hormon), ki ju izloča hipofiza ter vplivata na rast in sproščanje jajčeca (ovulacijo). Jajčniki oziroma folikli v jajčnikih izločajo hormone, kot sta estrogen in progesteron, ki vplivajo na maternično sluznico za pripravo na ugnezditev jajčeca. Jajčniki izločajo tudi nekaj testosterona.

Pri sindromu policističnih jajčnikov pa gre za spremenjeno, neuravnoteženo izločanje hormonov. Povečane koncentracije androgenov v krvi povzročijo, da se folikli ne razvijejo, kar preprečuje ovulacijo in posledično povzroča amenorejo (izostanek menstruacije).

Kako se sindrom kaže?

Za sindrom policističnih jajčnikov so značilni pojav ultrazvočno vidnih številnih cist v jajčnikih, motnje ovulacije in povečana koncentracija moških spolnih hormonov (testosterona) v krvi. Znaki se pojavijo kmalu po prvi menstruaciji, lahko pa tudi pozneje v rodnem obdobju. Prisotni so:

  • mastna koža;
  • akne;
  • izpadanje las;
  • močnejša poraščenost, ki prizadene tudi obraz, prsi, trebuh (hirzutizem);
  • razvoj plešavosti po moškem tipu;
  • povečana telesna teža, debelost;
  • inzulinska rezistenca lahko vodi v sladkorno bolezen tipa 2, pojavi se lahko visok krvni tlak, posledično je povečano tveganje za
  • srčno-žilne bolezni;
  • motnje menstrualnega cikla (redke, neredne menstruacije, izostanek menstruacije);
  • težave z zanositvijo, večje tveganje za spontani splav, celo neplodnost (zaradi odsotnosti ovulacij).

Kako do diagnoze?

Potrebni so dobra anamneza, telesni pregled, natančna ultrazvočna preiskava jajčnikov in maternice. Opraviti je treba laboratorijsko analizo spolnih (LH, FSH, testosteron, prolaktin) in ščitničnih hormonov.

Zdravljenje

Izbira zdravljenja je odvisna od znakov in stopnje hormonskega neravnovesja. Potrebne so redne kontrole krvnega sladkorja in maščob. Pri bolnicah s prekomerno telesno težo pogosto že zmanjšanje telesne teže povzroči uravnavo menstrualnega cikla in pogostejše ovulacije ter povečano možnost zanositve. Svetuje se izgubo 5–10 odstotkov telesne teže, kar izboljša presnovno stanje, zmanjšata se inzulinska rezistenca in koncentracija androgenov. Primerna prehrana in redna telesna aktivnost sta bistveni pri vzdrževanju normalne telesne teže, uravnavanju krvnega sladkorja, maščob in krvnega tlaka.

Za ureditev menstruacije je potrebno hormonsko zdravljenje s kontracepcijskimi tabletami, ki znižajo nivo androgenov v krvi in uredijo menstrualni cikel. Ugodno vplivajo na kožo, pojav aken se zmanjša, učinki na poraščenost pa so različni. Ženske, ki želijo zanositi, potrebujejo zdravila za induciranje ovulacije.

Za zdravljenje prekomerne poraščenosti ali hirzutizma se uporablja kontracepcijske tablete in druge antiandrogene, ki upočasnijo rast dlak.

Cilj je zmanjšanje androgenov v krvi, kar ustavi nadaljnje spreminjanje dlak. Priporočljivo je uporabiti tudi druge metode za odstranjevanje dlak (depilacija, lasersko odstranjevanje dlak – epilacija). Akne se podobno kot hirzutizem zdravi s kontracepcijskimi tabletami in antiandrogeni ali s topičnimi preparati. Če zdravljenje z zdravili ni uspešno, je možno tudi kirurško zdravljenje jajčnikov z laparoskopskim posegom.

 
Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine

Sledite nam na socialnih omrežjih:
Facebook in Instagram