Pekoč in praskajoč občutek v požiralniku kmalu po obroku, lahko tudi prisotnost bolečine v žlički ali za prsnico … Zveni znano?
Lahko gre za zgago, zelo pogosto težavo, s katero se več kot polovica ljudi sooči vsaj enkrat na leto. Kako si lahko ob njenem pojavu pomagamo sami in kako jo lahko preprečimo?
Vzroki
Zgago največkrat povzroča slabše delovanje želodčne zapiralke, ki preprečuje vrnitev želodčne vsebine v požiralnik. Normalno delujoča želodčna zapiralka se odpira kot vrata in spušča hrano v želodec, v obratno smer pa ne. Ko požiramo, se želodčna zapiralka za kratek čas sprosti in tako lahko zalogaj hrane ali pijače zdrsne v želodec. Pri nekaterih ljudeh pa traja sprostitev dalj časa ali pa se pojavi celo takrat, ko ne požiramo. In tako pride do obilnega vračanja kisle želodčne vsebine v požiralnik, kjer pride do draženja sluznice požiralnika, kar se kaže kot zgaga ali bolečina.
Težko prebavljiva in dražeča hrana (mastna hrana, začimbe, kava, alkohol, čebula, česen, čokolada, orehi, gazirane pijače, kislo sadje, paradižnik …) sproži nastanek velike količine prebavnih sokov, v katerih je poleg encimov tudi veliko želodčne kisline, kar povzroča še dodatno draženje sluznice. Tudi prevelika telesna masa, kajenje, ozka oblačila, ležanje po jedi, delo v sklonjenem položaju, dvigovanje težkih bremen, nosečnost, obilni obroki hrane povečajo možnost zatekanja želodčne vsebine v požiralnik, zgago pa lahko sprožijo tudi nekatera zdravila.
Simptomi in znaki
Kmalu po obroku se pojavi pekoč občutek v žlički (zgornji del trebuha) ali za prsnico, ki traja od nekaj minut do več ur. Lahko se pojavi tudi ne glede na uživanje hrane ali ponoči. Kot smo že omenili, nastane pekoč občutek zaradi kislega želodčnega soka, ki draži za kislino občutljivo sluznico požiralnika.
Zgaga pa je lahko tudi le del težav, ki so značilne za gastroezofagealno refluksno bolezen (GERB). Pri njej gre za vračanje oziroma čezmerno zatekanje kisle želodčne vsebine iz želodca v požiralnik.
Zanjo so poleg zgage značilne še druge težave, kot so zadah, kisel ali grenak okus, bruhanje, pekoč jezik, razjede v ustih, tudi kašelj.
Kako lahko ukrepamo sami
Sprememba v prehranjevalnih navadah in življenjskem slogu lahko reši večino težav pri zgagi, tveganje za njen nastanek prav tako lahko uspešno zmanjšamo z ustreznim načinom življenja. Jesti je treba počasi, v več manjših obrokih. Sami si poskusimo pripraviti čim več obrokov, izogibati se je treba industrijsko pripravljeni hrani in tistim živilom, ki nam povzročajo težave.
Blage težave je mogoče lajšati z zdravili, ki so v lekarni na voljo brez recepta. Gre predvsem za antacide, ki nevtralizirajo kislo želodčno vsebino in omogočijo takojšnje olajšanje. Vzroka tako seveda ne zdravimo, temveč zgolj blažimo simptome.
V lekarni lahko kupimo tudi zdravila za zmanjševanje izločanja želodčne kisline (zaviralci protonske črpalke, zaviralci receptorjev H2).
Pomagajo lahko tudi nekatere grenčice iz zdravilnih rastlin in soda bikarbona. Žlička sode bikarbone nevtralizira želodčno kislino, vendar lahko prekomerna nevtralizacija povzroči ponovno, še močnejše izločanje kisline in ponovitev težave.
Kdaj je potreben pregled pri zdravniku
Opisano samozdravljenje lahko traja le dva tedna in če se težave v tem času ne umirijo, je potreben pregled pri zdravniku.
Ponavljajoča se zgaga (dva- ali večkrat na tedensko), huda zgaga ali dalj časa trajajoča zgaga je lahko znak hujšega obolenja in zahteva zdravniško obravnavo.
Zatikanje hrane, hujšanje, slabokrvnost, bruhanje krvave ali temne vsebine, odvajanje črnega ali s krvjo pomešanega blata, bolečina za prsnico, oteženo požiranje pa so lahko znak hudega obolenja, ki zahteva takojšnje zdravljenje!
Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine
