Očesne alergije
Zjutraj nas že zbuja ptičje petje in z malo domišljije že čutimo, da prihaja v deželo pomlad. Marec je lep, če ti mama prvič dovoli obleči krilo z dokolenkami, če imaš raje sonce kot meglo in če te ne pesti alergija na katero od pomladi cvetočih rastlin. In če to ni prvi marec v tvojem življenju med pandemijo, ker drugi bo že boljši. Maske, ki jih nosimo, nas nekoliko zaščitijo tudi pred alergeni v zraku, na oči pa velikokrat pozabimo. Letos je še bolj kot sicer pomembno, da si oči ne mencamo. Oči so namreč vstopno mesto tudi za virus sars-cov-2, zato se z rokami ne dotikajmo obraza po nepotrebnem.
Očesne alergije so pogoste, prizadenejo do 20 % ljudi. Težave zaradi alergij pestijo čedalje več ljudi. Alergija je nenormalen, prekomeren odziv imunskega sistema na neko snov (alergen), ki sicer ni škodljiva in pri večini ljudi ne sproži odziva. Alergeni so lahko zdravila, kozmetični pripravki, hrana, pršice ter različne vrste pelodov trav in dreves.
Od tega, kdaj se pojavljajo, je odvisen tudi čas pojavljanja alergij. Sezonske alergije so najpogostejše spomladi, ob cvetenju trav in dreves. Alergije na prah in pršice so prisotne skozi vse leto, opažamo pa, da imajo pacienti večje težave v jeseni.
Alergijski konjunktivitis je alergijsko vnetje očesne veznice.
Sezonski alergijski konjunktivitis
Je zelo pogost in nastane kot posledica prekomerne reakcije na določene alergene v zraku (spore plesni, pelode trav in dreves, perje …) Vezan je na določen čas ali prostor, reakcija nastane v nekaj minutah po izpostavitvi antigenu.
Oči so rdeče, srbijo, se solzijo, veke so otekle, lahko je prisoten mukozen izcedek. Običajno sta prizadeti obe očesi.
V procesu zdravljenja je najpomembnejša preventiva, to je izogibanje ponovnemu stiku z alergenom. Ob alergiji na pelode trav ali dreves se ob njihovem cvetenju ne smemo zadrževati na prostem. Če to ne gre in smo v naravi, nosimo pokrivala s širokimi krajci in zaščitna očala, ki bodo zmanjšala možnost morebitnega stika z alergenom. Zapirajmo okna.Težave si lahko lajšamo z umetnimi solzami, ki alergen izperejo iz očesa. Oteklino vek ublažimo s hladnimi obkladki. Oči si ne smemo mencati, saj se ob tem sprošča še več histamina, kar simptome poslabša.
Če so težave hujše, sta potrebna pregled pri specialistu oftalmologu in predpis ustreznih zdravil. Zdravljenje je lahko lokalno (specifična protialergijska in protivnetna zdravila v obliki očesnih kapljic), ob resnejših težavah pa se odločimo za sistemsko zdravljenje.
Vernalni keratokonjunktivitis
To je bolezen, ki prizadene otroke in mlajše odrasle. Pogosteje se pojavlja pri moškem spolu. Običajno se začne okrog petega leta in izzveni v puberteti, redko vztraja po 25. letu. V velikem odstotku so pacienti atopiki, 75 % prizadetih ima tudi ekcem ali astmo. Bolezen je pogostejša v določenih družinah. Tudi ta oblika se najpogosteje pojavlja spomladi in poleti, lahko pa skozi vse leto.
Oči so srbeče, prisotni so močno solzenje in gost mukus, občutek tujka v očeh, moteča je svetloba.
Potrebno je zdravljenje pri specialistu oftalmologu.
Atopični keratokonjunktivitis
Redkejša oblika alergije pa je atopični keratokonjuktivitis, običajno so prizadeti mladi moški, ki imajo tudi atopični dermatitis. Bolezen ima lahko resne zaplete, prizadeta je lahko tudi roženica. Nezdravljen atopični kertokonjunktivits lahko vodi v brazgotinjenje roženice in okvaro vida. Pojavnost bolezni ni vezana na letni čas, pojavlja se skozi vse leto. Simptomi atopičnega keratokonjunktivitisa so hudo srbenje in pečenje oči, te so rdeče, prisoten je obilen gost izcedek, zjutraj so veke lahko zlepljene.
Potrebno je zdravljenje pri specialistu oftalmologu.
Papilarni konjunktivitis
Pogostejši je pri uporabnikih kontaktnih leč, kot posledica imunološke reakcije na tujek. Pogosteje imajo težave atopiki. Pojavi se lahko mesece ali leta po začetku uporabe kontaktnih leč. Oči srbijo, več je izcedka, moti svetloba, leče se slabo prenaša, vid je lahko zamegljen.
Potrebno je zdravljenje pri specialistu oftalmologu.
Doktor svetuje:
Za dobro obvladovanje alergij so pomembni razumevanje bolezni, sodelovanje pacienta in zdravnika ter vključenost specialistov z različnih področij.
Maja Krapež, dr. med., spec. oftalmologije
