Niso vse bakterije škodljive
Probiotike najdemo predvsem v mlečnih izdelkih, njihovo uživanje pa je varno v količinah, v katerih se običajno nahajajo v hrani. Gre za dobre bakterije, ki so bodisi enake bodisi zelo podobne tistim, ki so že prisotne v našem telesu.
Izraz probiotik izhaja iz latinskega predloga pro (za) in grške besede bios (življenje), torej »za življenje«.
V prebavilih se nahaja več bakterij, kot je število celic v človeškem telesu, a niso vse dobre za nas. Raziskave kažejo, da lahko, tudi zaradi neustrezne prehrane, porušeno razmerje med »dobrimi« in »slabimi« mikroorganizmi v prid slednjim privede do različnih bolezni. Neravnovesje lahko povzroči pridobivanje telesne teže, zaprtje ali drisko, kožne bolezni in številna kronična obolenja.
Kakšne učinke imajo probiotiki na naše zdravje?
Izbira pravilnega tipa in količine probiotika naj bi imela številne blagodejne učinke:
- krepitev imunskega sistema,
- pomoč pri uravnavanju telesne teže,
- preprečevanje zaprtja,
- povečanje absorpcije mineralov,
- preprečevanje potovalne driske in z antibiotiki povzročene driske,
- zmanjševanje rasti patogenih bakterij (E. Coli, Clostridium difficile),
- zmanjševanje vaginalnih okužb,
- lajšanje težav pri sindromu preobčutljivega črevesja, vnetnih črevesnih bolezni in pri ljudeh z laktozno intoleranco.
Kako pa probiotiki sploh delujejo?
Za pozitiven učinek probiotikov morajo biti te bakterije odporne proti želodčni kislini in encimom, v čim večjem številu morajo prispeti na cilj, torej v debelo črevo, in preživeti. Ne smejo biti toksične ali tvoriti strupov oziroma toksinov in sposobne morajo biti rasti v anaerobnem okolju. Vse te lastnosti imajo mlečnokislinske bakterije, ki povzročajo mlečnokislinsko vrenje. Gre za proces razgradnje ogljikovih hidratov ob odsotnosti kisika. Sladkorje pretvarjajo v mlečno kislino in tako z nižanjem pH v črevesju onemogočajo rast patogenih bakterij. Najbolj proučena seva med laktobakterijami sta Lactobacillus acidophilus in L. bulgaricus, med bifidobakterijami pa Bifidobacterium bifidum.
Da bi probiotična dopolnila lahko nadomestila telesu naravno floro, za zdaj še ni dokazano. Ko prenehamo jemati probiotične dodatke, vnesene bakterije v blatu namreč izginejo v nekaj dneh.
Kje najdemo probiotike?
Prisotni so v probiotičnih jogurtih, sirih, kefirju, fermentiranem mleku, kislem zelju. Najpogosteje prisotne koristne bakterije v probiotičnih mlečnih izdelkih so mlečno-kislinske bakterije iz rodu laktobacilov, bifidobakterij, streptokokov in enterokokov. Vendar je treba vedeti, da niso vsi probiotiki enaki in da nimajo vsi enakih učinkov v našem telesu. Na tržišču je tudi veliko različnih prehranskih dopolnil v obliki kapsul, praškov, tablet, ki vsebujejo probiotične kulture. Zato je potrebno poznavanje delovanja probiotikov, ustrezne količine za ugoden učinek na zdravje in tudi morebitnih nevarnosti.
Izjemnega pomena je število bakterij v živilu, ki mora biti čim večje. Vse bakterije namreč nikakor ne preživijo zahtevne poti do črevesja, še posebej zaradi želodčne kisline. Na jogurtih je pogosto zapisano število živih bakterij, ki so ji med proizvodnjo dodali v živilo, seveda pa se s časom to število zmanjšuje. Za različne seve veljajo različna priporočila, ki se gibljejo med 105 in 1010 kolonijskih enot, torej živih bakterij.
Varnost probiotikov
Probiotiki so varni v količinah, v katerih se običajno nahajajo v hrani. Večina zdravih odraslih lahko varno vključi hrano ali prehranske dodatke, ki vsebujejo probiotike, v svojo prehrano. Pri nekaterih lahko pride do pojava flatulence (vetrov), ki pa običajno izzveni v nekaj dneh.
Seveda lahko prihaja tudi do interakcij z drugimi zdravili. Pri zdravljenju z antibiotiki probiotikov ne smemo jemati istočasno, temveč z vsaj dvournim zamikom. Antibiotiki namreč uničujejo bakterije in bi ob sočasnem zaužitju probiotika uničili tudi dobre bakterije.
Moramo pa se zavedati, da gre za žive bakterije, zato je treba z nadaljnjimi raziskavami izključiti morebitno patogenost, varnost uporabe pri otrocih, imunsko oslabljenih bolnikih in pri starejših. Problem bi lahko bila tudi prisotnost nekaterih bakterij, ki so lahko nevarne, na primer nekateri sevi enterokokov, ki so lahko patogeni in lahko povzročajo tudi odpornost proti antibiotikom. V posebnih primerih, na primer pri kritično bolnih ljudeh, so probiotiki lahko tudi škodljivi.
Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine
