Ni kaj, zdravo življenje najbolj pomaga
Človeško telo holesterol, voskasto snov, ki je v vsaki celici, nujno potrebuje za gradnjo novih, zdravih celic, previsoke vrednosti pa lahko povečajo tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni zaradi nastanka maščobnih oblog na stenah krvnih žil. Sčasoma lahko predstavljajo te obloge oviro pri pretoku krvi, kar lahko povzroči ali srčni infarkt ali možgansko kap.
Slab in dober holesterol
S hiperlipidemijo označujemo povečano koncentracijo maščob v krvi, krvne maščobe pa so holesterol in trigliceridi. Ker so v vodi netopni, se po telesu prenašajo v obliki lipoproteinov v krvi. Z lipoproteini majhne gostote (LDL) se prenaša dve tretjini holesterola, pri lipoproteinih velike gostote(HDL) pa prevladuje beljakovinski del.
Glede na tip lipoproteinov pa se tudi holesterol deli na LDL ali slabi holesterol, ki se odlaga v stene arterij, zaradi česar te postajajo trše in ožje, ter HDL ali dobri holesterol, ki na svoji poti pobere odvečne maščobe in jih odnese nazaj v jetra. Telesna neaktivnost, debelost in nezdrava prehrana višajo holesterol LDL in nižajo HDL. Genetski vpliv lahko omejuje celice pri učinkovitem odstranjevanju slabega holesterola iz krvi ali pa povzroči preveliko tvorbo holesterola v jetrih.
Največkrat posledica nezdravega načina življenja
Kaj je holesterol
Holesterol je voskasta snov, ki se nahaja v vsaki celici telesa kot sestavni del celičnih membran. Telo ga nujno potrebuje za gradnjo novih, zdravih celic, previsoke vrednosti pa lahko povečajo tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni, saj prihaja do nastanka maščobnih oblog na stenah krvnih žil. Sčasoma lahko predstavljajo te obloge pomembno oviro pri pretoku krvi po arterijah, zaradi česar srce ne dobi dovolj s kisikom obogatene krvi, kar lahko privede do srčnega infarkta, zmanjšan dotok krvi v možgane pa lahko povzroči možgansko kap.
Povišan holesterol je lahko podedovan, najpogosteje pa je posledica nezdravega načina življenja, torej se ga da preprečevati oziroma zdraviti. Obstaja veliko dejavnikov, ki lahko povečajo tveganje povišanega holesterola v krvi:
- Nezdrava prehrana. Uživanje nasičenih maščob, ki jih najdemo v živalskih proizvodih, in transmaščob lahko dvigne raven holesterola v krvi. Podoben učinek ima tudi uživanje rdečega mesa in polnomastnih mlečnih izdelkov.
- Debelost (indeks telesne mase 30 ali več).
- Povečan obseg pasu (obseg pasu pri moških nad 102 cm močno ogroža njihovo zdravje, pri ženskah pa nad 88 cm).
- Telesna nedejavnost (vadba dviguje raven HDL oziroma dobrega holesterola).
- Kajenje (poškoduje stene krvnih žil, zaradi česar se nanje lažje nalagajo maščobne obloge, znižuje tudi raven dobrega holesterola HDL).
- Sladkorna bolezen (visok krvni sladkor prispeva k višjemu LDL in nižjemu holesterolu HDL, prav tako pa poškoduje arterije).
Zgolj povišan holesterol je prisoten brez kakršnih koli simptomov, ugotovimo ga lahko le z laboratorijsko preiskavo krvi. A odsotnost simptomov ne pomeni, da v telesu ne povzroča resnih sprememb. Povzroča namreč aterosklerozo, saj se skupaj z drugimi depoziti nalaga na stene arterij, kar pa lahko sčasoma privede do zelo resnih, življenje ogrožajočih zapletov. Ko prizadene arterije, ki prehranjujejo srce (koronarne arterije), se lahko pojavijo bolečine v prsih in drugi simptomi koronarne arterijske bolezni.
Zelo nevarni krvni strdki
Morda niste vedeli
Kokošja jajca vsebujejo veliko holesterola, vendar je njihov vpliv na krvni holesterol minimalen v primerjavi z zaužitimi nasičenimi oziroma transmaščobami. Zdravi ljudje naj bi lahko brez povečanega tveganja za razvoj srčnih bolezni na teden zaužili do sedem jajc. To pa ne velja za sladkorne bolnike, pri katerih uživanje sedmih jajc na teden bistveno poveča tveganje za srčne bolezni. Eno veliko jajce naj bi vsebovalo približno 186 miligramov holesterola, zgoščenega v rumenjaku, kar je treba upoštevati pri vključevanju jajc v prehrano. Pri zdravem človeku naj dnevna količina zaužitega holesterola ne bi presegala 300 miligramov, pri diabetiku pa 200 miligramov. Če imate radi jajca, a ne želite presežka holesterola, lahko uporabite le beljak, ki tega ne vsebuje..
Ob raztrganju oziroma razpoku maščobne obloge na žilni steni lahko nastane na mestu raztrganja krvni strdek, ki lahko bodisi ustavi krvni pretok po koronarni arteriji ali pa ga odnese dalje in na kakšnem drugem mestu zamaši arterijo. Ob prekinitvi dotoka krvi po določeni koronarni arteriji pride so srčnega infarkta, ki prizadene predel srca, sicer oskrbovan s prizadeto arterijo. Ob prekinitvi dotoka krvi do določenega dela možganov zaradi strdka pa pride do možganske kapi. Povišan holesterol povzroča tudi periferno arterijsko bolezen.
Odkrivanje in ukrepanje
Obstajajo številni vzroki srčno-žilnih bolezni, vendar je v razvitem svetu daleč najpogostejši vzrok zanje ateroskleroza ali kopičenje holesterola v žilni steni. Zaradi možnih resnih posledic povišanega holesterola v krvi je treba to stanje ugotoviti in ustrezno ukrepati. Diagnozo postavimo z določanjem lipidograma oziroma lipidnega statusa bolnika. Odvzem krvi se opravi pri teščem bolniku (svetuje se 8 do 12 ur posta, dovoljeno je zmerno pitje vode), dan pred preiskavo se odsvetuje večjo fizično aktivnost, da so rezultati čim bolj natančni. Pri osebah z zmernim tveganjem za srčno-žilne bolezni so priporočene ciljne vrednosti skupnega holesterola do 5 mmol/l, LDL holesterola do 3 mmol/l, HDL holesterola nad 1 mmol/l ter trigliceridov do 2 mmol/l. Pri osebah z velikim in zelo velikim tveganjem pa so ciljne vrednosti krvnih maščob nižje.
V primeru ustreznih vrednosti krvnih maščob je kontrola potrebna vsakih pet let, pri zvečanih vrednostih pa pogosteje. Pogostejše kontrole so potrebne tudi pri vseh, ki že imajo enega ali več dejavnikov tveganja za aterosklerozo.
Doktor svetuje
Številne raziskave potrjujejo, da zmanjšanje vsebnosti holesterola v krvi bistveno upočasni napredovanje ateroskleroze in s tem zmanjša nevarnost za nastanek bolezni srca in ožilja. Obstaja več načinov za zmanjšanje koncentracije holesterola v krvi. Začeti je treba pri zdravem življenjskem slogu, kamor sodijo prenehanje kajenja, redna telesna dejavnost, zmanjšanje porabe soli, opustitev alkohola ter uravnotežena prehrana z manj nasičenih maščobnih kislin in holesterola, več sestavljenih ogljikovih hidratov in nenasičenih maščobnih kislin ter vlaknin.
Ob zdravem načinu življenja so na voljo tudi zdravila za nižanje ravni holesterola v krvi. Zdravilo prve izbire za večino bolnikov so statini, poleg njih so v Sloveniji na voljo še fibrati. Zdravila za zniževanje holesterola v krvi je praviloma treba jemati do konca življenja, redno, v kombinaciji z zdravim načinom življenja pa je njihova učinkovitost še večja.
Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine
