Majhna žleza z velikim vplivom
Ščitnica je endokrina žleza (žleza z notranjim izločanjem), lokalizirana v sprednjem delu vratu in igra ključno vlogo pri ravnovesju telesa in telesnih funkcij. Njena vloga, ki temelji na proizvodnji in sproščanju ščitničnih hormonov T3 (trijodotironin) in T4 (tiroksin), vpliva na uravnavanje metabolizma, na rast in razvoj ter na delovanje številnih telesnih sistemov, vključno s srčnožilnim (npr. motnje srčnega ritma), živčnomišičnim (npr. demenca) in reproduktivnim sistemom (npr. neplodnost).
Motnje delovanja
Če je proizvodnja ščitničnih hormonov zmanjšana, govorimo o hipotiroidizmu. Pogosto so težave povezane z avtoimunskimi boleznimi, kot je Hashimotov tiroiditis, lahko pa so posledica pomanjkanja joda. Motnje si lahko predstavljamo kakor upočasnitev vseh procesov.
Simptomi zmanjšanega delovanja so:
- povečanje telesne mase (brez očitnega razloga),
- zaprtje in prebavne težave,
- povečana utrujenost in splošna šibkost,
- zmanjšan libido,
- suha koža, krhki nohti in izpadanje las,
- hrapav, hripav glas,
- povečanje občutljivosti na mraz,
- slab spomin in slabša koncentracija.
Če je proizvodnja ščitničnih hormonov prekomerno povečana, govorimo o hipertiroidizmu. Najpogosteje je posledica Gravesove bolezni, avtoimunske bolezni.
Simptomi povečanega delovanja so:
- povečan srčni utrip (tahikardija) in srčne palpitacije,
- nenadna izguba telesne mase, kljub povečanemu apetitu,
- povečano potenje in vročinski valovi,
- slabost mišic in utrujenost,
- težave s spanjem, nespečnost,
- razdražljivost, tesnoba in nemir,
- povišana telesna temperatura,
- tremor (tresenje) rok,
- pogosto uriniranje in povečana žeja.
Kot bi se vsi procesi v telesu pospešili.
O nodularni golši govorimo, kadar gre za povečanje ščitnice zaradi tvorbe vozlov, lahko benignih ali malignih, ki lahko vplivajo na funkcijo žleze, hormonska slika pa je lahko ob tem normalna.
Simptomi so:
- vidno povečanje na sprednjem delu vratu (golša),
- težave pri požiranju ali dihanju, če vozli pritiskajo na sosednje strukture,
- občutek tujka v grlu, lahko tudi bolečina v predelu vratu.
Diagnostika
Za diagnosticiranje ščitničnih motenj je ob anamnezi in kliničnem pregledu ključna laboratorijska preiskava in slikovna diagnostika. Ob pregledu smo predvsem pozorni na telesno težo (spremembo le-te v zadnjih tednih), srčni utrip, tipne spremembe na vratu.
Med laboratorijskimi preiskavami nas zanimajo ravni TSH, T3 in T4 v krvi in dodatne preiskave, kot so specifična protitelesa.
Ultrazvok ščitnice je koristen za oceno velikosti, strukture in morebitnih vozlov. Radioizotopska scintigrafija lahko pomaga pri razlikovanju med različnimi vrstami golše in pri diagnosticiranju vozlov.
Zdravljenje
Zdravljenje ščitničnih motenj je odvisno od vrste in resnosti stanja.
Hipotiroidizem: nadomestna terapija s sintetičnimi ščitničnimi hormoni (levotiroksin) je standardna terapija za nadomeščanje pomanjkanja hormonov.
Hipertiroidizem: zdravljenje lahko vključuje antitiroidna zdravila, ki zavirajo proizvodnjo hormonov, radioaktivni jod, ki uničuje prekomerno aktivne celice ščitnice ali kirurško odstranitev dela ali celotne ščitnice. V primeru uničenja ali odstranitve prekomerno delujoče žleze je nato v večini primerov potrebno doživljenjsko kontrolirano nadomeščanje ščitničnih hormonov.
Nodularna golša: terapija je odvisna od velikosti in narave vozlov, vključno z opazovanjem, nadzorom in kirurškim posegom v primeru malignosti ali stiskanja sosednjih struktur.
Za zaključek
Motnje v delovanju ščitnice so pogoste in lahko imajo pomemben vpliv na zdravje posameznika. Zgodnje odkrivanje, ustrezno zdravljenje in redno spremljanje bolnikov lahko pomagajo zmanjšati zaplete in izboljšati kakovost življenja.
Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine
